Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Ktezibij

Index Ktezibij

Ktezibij (Ktesíbios hó Aleksandreŭs), starogrški ali egipčanski izumitelj in matematik, * 285, Aleksandrija, † 222 pr. n. št., Aleksandrija.

31 odnosi: Aleksandrija, Arkezilaj, Atenej iz Naukratije, Christiaan Huygens, Diogen Laertski, Elastomehanika, Evklid, Grki, Heron, Inženir, Izum, Izumitelj, Matematika, Naprava, Nihalo, Plinij starejši, Pnevmatika, Prokl, Stari Egipt, Tlak, Top, Ura, Ura na nihalo, Vitruvij, Voda, Vodna ura, Znanost, Zrak, Zrcalo, 222 pr. n. št., 285 pr. n. št..

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Novo!!: Ktezibij in Aleksandrija · Poglej več »

Arkezilaj

Arkezilaj (Arkesílaos), starogrški filozof, * okoli 316 pr. n. št., Pitana, Eolija, † okoli 241 pr. n. št., Atene.

Novo!!: Ktezibij in Arkezilaj · Poglej več »

Atenej iz Naukratije

Atenej iz Naukratije, lahko tudi Atenej iz Navkratisa (starogrško: Ἀθήναιος ὁ Nαυκρατίτης), je bil grški pisatelj, retorik in gramatik.

Novo!!: Ktezibij in Atenej iz Naukratije · Poglej več »

Christiaan Huygens

Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.

Novo!!: Ktezibij in Christiaan Huygens · Poglej več »

Diogen Laertski

Diogen Laertski (Diogenēs Laertios, Diogenes Laërtius, tudi Diogen Laercij) je bil biograf starogrških filozofov.

Novo!!: Ktezibij in Diogen Laertski · Poglej več »

Elastomehanika

Elástomehánika ali tudi mehánika trdnín (čeprav redko) je veja mehanike kontinuov, ki obravnava deformacije trdnih teles, oziroma njihovo trdnost, pri čemer se ne ukvarja z mikroskopsko zgradbo snovi, ampak to obravnava kot kontinuum.

Novo!!: Ktezibij in Elastomehanika · Poglej več »

Evklid

Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.

Novo!!: Ktezibij in Evklid · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Novo!!: Ktezibij in Grki · Poglej več »

Heron

Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.

Novo!!: Ktezibij in Heron · Poglej več »

Inženir

Inženír je strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet.

Novo!!: Ktezibij in Inženir · Poglej več »

Izum

Izúm ali iznájdba je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma.

Novo!!: Ktezibij in Izum · Poglej več »

Izumitelj

Izumítelj ali iznajdítelj je oseba, ki izumi ali iznajde kako napravo, največkrat mehansko, električno ali računalniško.

Novo!!: Ktezibij in Izumitelj · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Novo!!: Ktezibij in Matematika · Poglej več »

Naprava

Napráva je običajno tehniško ime za medsebojno funkcijsko povezane stroje in orodja v industriji, gradbeništvu, kmetijstvu, itd.

Novo!!: Ktezibij in Naprava · Poglej več »

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Novo!!: Ktezibij in Nihalo · Poglej več »

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Novo!!: Ktezibij in Plinij starejši · Poglej več »

Pnevmatika

Površina pnevmatike Pnevmatika je z zrakom napolnjeno kolo iz gume.

Novo!!: Ktezibij in Pnevmatika · Poglej več »

Prokl

Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.

Novo!!: Ktezibij in Prokl · Poglej več »

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Novo!!: Ktezibij in Stari Egipt · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Novo!!: Ktezibij in Tlak · Poglej več »

Top

Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.

Novo!!: Ktezibij in Top · Poglej več »

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Novo!!: Ktezibij in Ura · Poglej več »

Ura na nihalo

Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.

Novo!!: Ktezibij in Ura na nihalo · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Novo!!: Ktezibij in Vitruvij · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Novo!!: Ktezibij in Voda · Poglej več »

Vodna ura

Vodna ura ali klepsidra (grško κλερδρα iz κλέπτειν kleptein, 'ukrasti'; ὕδωρ hydor, 'voda') je vsak merilnik časa, s katerim se čas meri z reguliranim pretokom tekočine v (dotočni tip) ali iz (iztočni tip) posode in kjer se nato izmeri količina.

Novo!!: Ktezibij in Vodna ura · Poglej več »

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Novo!!: Ktezibij in Znanost · Poglej več »

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Novo!!: Ktezibij in Zrak · Poglej več »

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Novo!!: Ktezibij in Zrcalo · Poglej več »

222 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. Leta: 227 pr. n. št. 226 pr. n. št. 225 pr. n. št. 224 pr. n. št. 223 pr. n. št. - 222 pr.

Novo!!: Ktezibij in 222 pr. n. št. · Poglej več »

285 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. Leta: 290 pr. n. št. 289 pr. n. št. 288 pr. n. št. 287 pr. n. št. 286 pr. n. št. - 285 pr.

Novo!!: Ktezibij in 285 pr. n. št. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »