Krščansko demokratska unija in Nemška zvezna dežela

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Krščansko demokratska unija in Nemška zvezna dežela

Krščansko demokratska unija vs. Nemška zvezna dežela

Krščansko demokratska unija Nemčije (kratica: CDU) je krščansko-demokratska in liberalno-konzervativna politična stranka v Nemčiji. Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Armin Laschet

Armin Laschet, nemški politik; * 18. februar 1961, Aachen.

Armin Laschet in Krščansko demokratska unija · Armin Laschet in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Baden-Württemberg

Baden-Württemberg je zvezna dežela Nemčije, ki leži v jugozahodnem kotu države.

Baden-Württemberg in Krščansko demokratska unija · Baden-Württemberg in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Berlin in Krščansko demokratska unija · Berlin in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Brandenburg

Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije). Njeno glavno mesto je Potsdam, ki leži jugozahodno od Berlina. Na severu meji z Mecklenburgom - Predpomorjansko, na zahodu s Saško - Anhaltom, vmes kratek odsek s Spodnjo Saško, na jugu s Saško in na vzhodu preko državne meje na Odri in Nisi s Poljsko. Dežela Brandenburg v celoti obkroža nemško glavno mesto Berlin, vendar ga ne vključuje, ker ima nemška prestolnica prav tako status zvezne dežele, pač pa vključuje širše območje berlinske metropolitanske regije (Berlin-Brandenburg). Večja mesta so poleg Potsdama še Cottbus (Chóśebuz, središče spodnjih Lužiških Srbov), Frankfurt ob Odri, Eberswalde, Brandenburg an der Havel, Eisenhüttenstadt, Fürstenberg, Oranienburg, Bernau bei Berlin, Falkensee, Neuruppin in Wittenberge.

Brandenburg in Krščansko demokratska unija · Brandenburg in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Bremen (dežela)

Bremen je mestna dežela v Nemčiji z okoli 700.000 prebivalci.

Bremen (dežela) in Krščansko demokratska unija · Bremen (dežela) in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Hamburg in Krščansko demokratska unija · Hamburg in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Hessen

Hessen je zvezna dežela Nemčije s površino 21.110 km² (kar je samo malo več od Slovenije) in nekaj več kot šest milijoni prebivalcev (trikrat več od Slovenije).

Hessen in Krščansko demokratska unija · Hessen in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Mecklenburg - Predpomorjanska

Mecklenburg - Predpomorjanska je dežela v Nemčiji.

Krščansko demokratska unija in Mecklenburg - Predpomorjanska · Mecklenburg - Predpomorjanska in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Krščansko demokratska unija in Nemčija · Nemška zvezna dežela in Nemčija · Poglej več »

Nemška demokratična republika

Nemška demokratična republika, s kratico NDR (navadno krajšano kot DDR), pogovorno znana kot Vzhodna Nemčija, je bila socialistična država, ki je nastala po 2. svetovni vojni leta 1949 na sovjetskem okupacijskem območju na vzhodnem ozemlju današnje Nemčije.

Krščansko demokratska unija in Nemška demokratična republika · Nemška demokratična republika in Nemška zvezna dežela · Poglej več »

Porenje - Pfalška

Porenje - Pfalška (Rheinland-Pfalz) je nemška zvezna dežela, po površini le za malenkost (400 kv. km) manjša od Slovenije, a ima dvakrat več prebivalcev (4 milijone).

Krščansko demokratska unija in Porenje - Pfalška · Nemška zvezna dežela in Porenje - Pfalška · Poglej več »

Posarje

Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.

Krščansko demokratska unija in Posarje · Nemška zvezna dežela in Posarje · Poglej več »

Saška

Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.

Krščansko demokratska unija in Saška · Nemška zvezna dežela in Saška · Poglej več »

Saška - Anhalt

Saška - Anhalt (uradno Land Sachsen-Anhalt) je nemška zvezna dežela.

Krščansko demokratska unija in Saška - Anhalt · Nemška zvezna dežela in Saška - Anhalt · Poglej več »

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Krščansko demokratska unija in Schleswig-Holstein · Nemška zvezna dežela in Schleswig-Holstein · Poglej več »

Severno Porenje - Vestfalija

Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.

Krščansko demokratska unija in Severno Porenje - Vestfalija · Nemška zvezna dežela in Severno Porenje - Vestfalija · Poglej več »

Spodnja Saška

Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Krščansko demokratska unija in Spodnja Saška · Nemška zvezna dežela in Spodnja Saška · Poglej več »

Turingija

Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).

Krščansko demokratska unija in Turingija · Nemška zvezna dežela in Turingija · Poglej več »