Kras in Soška fronta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kras in Soška fronta

Kras vs. Soška fronta

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine. Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Črna gora

Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.

Kras in Črna gora · Soška fronta in Črna gora · Poglej več »

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Balkan in Kras · Balkan in Soška fronta · Poglej več »

Dalmacija

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.

Dalmacija in Kras · Dalmacija in Soška fronta · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Evropa in Kras · Evropa in Soška fronta · Poglej več »

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Grčija in Kras · Grčija in Soška fronta · Poglej več »

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Istra in Kras · Istra in Soška fronta · Poglej več »

Italijani

Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.

Italijani in Kras · Italijani in Soška fronta · Poglej več »

Kras (območje)

Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.

Kras in Kras (območje) · Kras (območje) in Soška fronta · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Kras in Nemščina · Nemščina in Soška fronta · Poglej več »

Nemci

Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.

Kras in Nemci · Nemci in Soška fronta · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Kras in Slovenija · Slovenija in Soška fronta · Poglej več »

Soča

Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.

Kras in Soča · Soška fronta in Soča · Poglej več »

Tržaški zaliv

Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.

Kras in Tržaški zaliv · Soška fronta in Tržaški zaliv · Poglej več »

Trnovski gozd

Vipavskega Križa Trnovski gozd na zemljevidu jugozahodne Slovenije Trnovski gozd (Selva di Ternova, Ital.) je kraška planota, ki predstavlja skrajni mejni severozahodni del Krasa.

Kras in Trnovski gozd · Soška fronta in Trnovski gozd · Poglej več »

Vipavska dolina

Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.

Kras in Vipavska dolina · Soška fronta in Vipavska dolina · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Kras in Voda · Soška fronta in Voda · Poglej več »