Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde še 7 stvari v skupni (v Unijapedija): Engelbert II. Spanheimski, Grad Kozljak, Henrik IV. Nemški, Mejna grofija Istra, Mejni grof, Oglejski patriarhat, Poppo II. Weimar-Orlamünde.
Engelbert II. Spanheimski
Engelbert II.
Engelbert II. Spanheimski in Kranjska krajina · Engelbert II. Spanheimski in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke. Grad se nahaja na strmem hribu na 184 m.n.v. 13 km severovzhodno od Labina. Grad je bil opuščen v drugi polovici 17. stoletja, danes o nekdanjem gradu pričajo skromne razvaline.
Grad Kozljak in Kranjska krajina · Grad Kozljak in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Kranjska krajina · Henrik IV. Nemški in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Kranjska krajina in Mejna grofija Istra · Mejna grofija Istra in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Mejni grof
Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.
Kranjska krajina in Mejni grof · Mejni grof in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Kranjska krajina in Oglejski patriarhat · Oglejski patriarhat in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Poppo II. Weimar-Orlamünde
Poppo II († 1101), grof Weimar-Orlamünde, je bil mejni grof Kranjske od leta 1070 ter za Istrsko marko od leta 1096 do svoje smrti.
Kranjska krajina in Poppo II. Weimar-Orlamünde · Poppo II. Weimar-Orlamünde in Ulrik II. Weimar-Orlamünde ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Primerjava med Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde
Kranjska krajina 129 odnose, medtem ko je Ulrik II. Weimar-Orlamünde 17. Saj imajo skupno 7, indeks Jaccard je 4.79% = 7 / (129 + 17).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kranjska krajina in Ulrik II. Weimar-Orlamünde. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
