Hitreje kot brskalnik!
37 odnosi: Albert Einstein, Dolžina, Edwin Powell Hubble, Einsteinova konstanta, Einsteinove enačbe polja, Energija, Energijska gostota, Fizikalna konstanta, Fridmanovi enačbi, Galaksija, Gravitacijska konstanta, Grščina, Hitrost svetlobe, Kozmologija, Krajevna skupina, Lambda, Merska enota, Nature, Planckov sistem enot, Prasevanje, Prostor, Prostor-čas, Pruska akademija znanosti, Razmerje, Rdeči premik, Rimska cesta (galaksija), Skalarno polje, Snov, Splošna teorija relativnosti, Supernova, Težnost, Temna energija, Tlak, Vakuum, Vesolje, Vesoljski observatorij, 0.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Albert Einstein · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Dolžina · Poglej več »
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Edwin Powell Hubble · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Einsteinove enačbe polja
Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Einsteinove enačbe polja · Poglej več »
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Energija · Poglej več »
Energijska gostota
Energijska gostota Energetska gostota je količina energije, ki se jo lahko shrani na enoto volumna ali mase.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Energijska gostota · Poglej več »
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Fizikalna konstanta · Poglej več »
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Fridmanovi enačbi · Poglej več »
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Galaksija · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Grščina · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Kozmologija · Poglej več »
Krajevna skupina
Članica Krajevne skupine, nepravilna galaksija Sekstant A je oddaljena 4,3 milijona svetlobnih let. Krajévna skupína (tudi Lokálna játa/~) je skupina galaksij, ki med drugim vključuje tudi Mlečno cesto.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Krajevna skupina · Poglej več »
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Lambda · Poglej več »
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Merska enota · Poglej več »
Nature
Nature (angleško: »narava«) je multidisciplinarna znanstvena revija, ki jo tedensko izdaja britanska založba Nature Portfolio, podružnica založnika Springer Nature.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Nature · Poglej več »
Planckov sistem enot
Planckov sistem enot sestavljajo enote, ki se jih prišteva k naravnim enotam.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Planckov sistem enot · Poglej več »
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K. Izraz prasevanje, oziroma relíktno sévanje, ki se večinoma rabi v astrofiziki, je predlagal Šklovski.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Prasevanje · Poglej več »
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Prostor · Poglej več »
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Prostor-čas · Poglej več »
Pruska akademija znanosti
Kraljevo-pruska akademija znanosti (izvirno Königlich-Preußische Akademie der Wissenschaften; krajše le Pruska akademija znanosti) je 11. julija 1700 v Berlinu ustanovil brandenburški vojvoda Friderik III. kot Kurfürstlich-Brandenburgische Societät der Wissenschaften.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Pruska akademija znanosti · Poglej več »
Razmerje
Razmérje v matematiki pomeni zapis, ki podaja odnos med različnimi količinami.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Razmerje · Poglej več »
Rdeči premik
Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Rdeči premik · Poglej več »
Rimska cesta (galaksija)
Doline smrti, 2007. Panoramska slika osvetlitvi v času nočnega neba Spitzerjevega vesoljskega daljnogleda so pokazale dva prevladujoča kraka in prečko Nasinega umetnika Williama Herschla iz leta 1785 na podlagi štetja zvezd. Osončje naj bi ležalo blizu središča SST Rímska césta (izposojeno iz drugih sodobnih jezikov pogosto tudi Mléčna césta; prevod latinskega poimenovanja Via Lactea, ki izvira iz starogrškega: Galaksías - gala, galactos - mleko; včasih imenovana preprosto Galaksíja) je spiralna galaksija s prečko v Krajevni skupini Krajevne nadjate (Nadjata Devica) skupaj z Andromedino galaksijo, M33 in dvema ducatoma majhnih galaksij.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Rimska cesta (galaksija) · Poglej več »
Skalarno polje
Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Skalarno polje · Poglej več »
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Snov · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Supernova
CXO Súpernóva je eksplozija na koncu življenja zvezde.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Supernova · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Težnost · Poglej več »
Temna energija
language.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Temna energija · Poglej več »
Tlak
Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Tlak · Poglej več »
Vakuum
Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Vakuum · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Vesolje · Poglej več »
Vesoljski observatorij
Zemlje. elektromagnetnega valovanja. Vesoljski observatorij (tudi vesoljski daljnogled) je naprava (umetni satelit), ki se nahaja v vesoljskem prostoru in se uporablja za opazovanje planetov, galaksij in drugih nebesnih teles.
Novo!!: Kozmološka konstanta in Vesoljski observatorij · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Kozmološka konstanta in 0 · Poglej več »
