Hitreje kot brskalnik!Podobnosti med Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški
Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Katolištvo, Mainz, Matilda Toskanska, Milano, Monza, Rimsko-nemški kralj, Rogerij II. Sicilski, Salijci, Spodnja Lorena, Staufovci, Vojvodina Bavarska.
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Henrik IV. Nemški in Konrad (III.) Nemški · Henrik IV. Nemški in Konrad III. Nemški ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Henrik V. Nemški in Konrad (III.) Nemški · Henrik V. Nemški in Konrad III. Nemški ·
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Katolištvo in Konrad (III.) Nemški · Katolištvo in Konrad III. Nemški ·
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Konrad (III.) Nemški in Mainz · Konrad III. Nemški in Mainz ·
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Konrad (III.) Nemški in Matilda Toskanska · Konrad III. Nemški in Matilda Toskanska ·
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Konrad (III.) Nemški in Milano · Konrad III. Nemški in Milano ·
Monza
Monza (lombardsko Mùnscia; latinsko: Modestia) je mesto in občina na reki Lambro, pritoku reke Pad v deželi Lombardija v Italiji, in leži približno 15 kilometrov severo-severovzhodno od Milana.
Konrad (III.) Nemški in Monza · Konrad III. Nemški in Monza ·
Rimsko-nemški kralj
Rimski kralj ali rimsko-nemški kralj je eden od nazivov za vladarja Svetega rimskega cesarstva.
Konrad (III.) Nemški in Rimsko-nemški kralj · Konrad III. Nemški in Rimsko-nemški kralj ·
Rogerij II. Sicilski
Rogerij II. je bil kralj Sicilije in Afrike, * 22. december 1095, Mileto, KalabrijaHouben 2002, str.
Konrad (III.) Nemški in Rogerij II. Sicilski · Konrad III. Nemški in Rogerij II. Sicilski ·
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Konrad (III.) Nemški in Salijci · Konrad III. Nemški in Salijci ·
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Konrad (III.) Nemški in Spodnja Lorena · Konrad III. Nemški in Spodnja Lorena ·
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Konrad (III.) Nemški in Staufovci · Konrad III. Nemški in Staufovci ·
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Konrad (III.) Nemški in Vojvodina Bavarska · Konrad III. Nemški in Vojvodina Bavarska ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški
Primerjava med Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški
Konrad (III.) Nemški 45 odnose, medtem ko je Konrad III. Nemški 80. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 10.40% = 13 / (45 + 80).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Konrad (III.) Nemški in Konrad III. Nemški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:
