Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Komod

Index Komod

Komod (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je od leta 177 do 180 vladal kot socesar s svojim očetom Markom Avrelijem, po očetovi smrti do leta 192 pa kot samostojen cesar, * 31. avgust 161, † 31. december 192.

65 odnosi: Antiohija, Antonin Pij, Antoninov zid, Atene, Bogomolkasti paličnjaki, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Carnuntum, Circus Maximus, Damnatio memoriae, De iure - de facto, Denarij, Didij Julijan, Donava, Dunaj, Edward Gibbon, Egipt (rimska provinca), Galija, Hadrijan, Herkul, Historia Augusta, Imperator, Jupiter (mitologija), Kasij Dion, Klavdij Galen, Klodij Albin, Kolosej, Krščanstvo, Latinščina, Leto petih cesarjev, Mark Avrelij, Markomani, Markomanske vojne, Neron, Neronov kolos, Nikomedija, Paks (boginja), Palestinska Sirija, Panteon, Pertinaks, Pescenij Niger, Prisk, Rim, Rimska Britanija, Rimska Dakija, Rimski konzul, Rimsko cesarstvo, Romul, Septimij Sever, Seznam rimskih cesarjev, Sirija (rimska provinca), ..., Spodnja Germanija, Srebro, Toga, Trajan, Velika Germanija, Vespazijan, Vesta, 161, 17. marec, 177, 18. marec, 180, 192, 31. avgust, 31. december. Razširi indeks (15 več) »

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Novo!!: Komod in Antiohija · Poglej več »

Antonin Pij

Antonin Pij (latinsko),Weigel, Antoninus Pius.

Novo!!: Komod in Antonin Pij · Poglej več »

Antoninov zid

Antoninov zid med Twecharjem in Croyem Lega Antoninovega in Hadrijanovega zidu v južni Škotski in severni Angliji Razpored utrdb na Antoninovem zidu Antoninov zid (latinsko), zid iz kamna in travne ruše, ki so ga zgradili Rimljani preko sedanjega škotskega Central Belta med mestoma Firth of Forth ob Severnem morju in Firth of Clyde v Irskem morju.

Novo!!: Komod in Antoninov zid · Poglej več »

Atene

Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.

Novo!!: Komod in Atene · Poglej več »

Bogomolkasti paličnjaki

Bogomolkasti paličnjaki (znanstveno ime Mantophasmatodea) so red afriških mesojedih žuželk.

Novo!!: Komod in Bogomolkasti paličnjaki · Poglej več »

Bretanja (zgodovinska pokrajina)

Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.

Novo!!: Komod in Bretanja (zgodovinska pokrajina) · Poglej več »

Carnuntum

Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.

Novo!!: Komod in Carnuntum · Poglej več »

Circus Maximus

Circus Maximus (v latinščini za 'največji ali velik cirkus'; italijansko Circo Massimo) je antični rimski stadion za dirke z vozovi in množično zabavo, ki stoji v Rimu v Italiji.

Novo!!: Komod in Circus Maximus · Poglej več »

Damnatio memoriae

Geta; Getov obraz je izbrisan zaradi ''damnatio memoriae'' na ukaz njegovega brata Damnatio memoriae je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni »prekletstvo spomina«.

Novo!!: Komod in Damnatio memoriae · Poglej več »

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Novo!!: Komod in De iure - de facto · Poglej več »

Denarij

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.

Novo!!: Komod in Denarij · Poglej več »

Didij Julijan

Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.

Novo!!: Komod in Didij Julijan · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Novo!!: Komod in Donava · Poglej več »

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Novo!!: Komod in Dunaj · Poglej več »

Edward Gibbon

Edward Gibbon, angleški zgodovinar, pisatelj, filozof in politik, * 27. april 1737, London, † 16. januar 1794, London.

Novo!!: Komod in Edward Gibbon · Poglej več »

Egipt (rimska provinca)

Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.

Novo!!: Komod in Egipt (rimska provinca) · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Novo!!: Komod in Galija · Poglej več »

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Novo!!: Komod in Hadrijan · Poglej več »

Herkul

Antonia del Pollaiola Herkul je bil v rimski mitologiji mitološki junak, v grški mitologiji znan kot Heraklej (Ἡρακλῆς).

Novo!!: Komod in Herkul · Poglej več »

Historia Augusta

Historia Augusta, zbirka življenjepisov rimskih cesarjev od Hadrijana (117-138) do Kara (283-285) in Numerijana (283-284), napisana v latinskem jeziku.

Novo!!: Komod in Historia Augusta · Poglej več »

Imperator

Imperátor je latinska beseda za poveljnika.

Novo!!: Komod in Imperator · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Novo!!: Komod in Jupiter (mitologija) · Poglej več »

Kasij Dion

Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.

Novo!!: Komod in Kasij Dion · Poglej več »

Klavdij Galen

Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.

Novo!!: Komod in Klavdij Galen · Poglej več »

Klodij Albin

Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.

Novo!!: Komod in Klodij Albin · Poglej več »

Kolosej

Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.

Novo!!: Komod in Kolosej · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Novo!!: Komod in Krščanstvo · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Novo!!: Komod in Latinščina · Poglej več »

Leto petih cesarjev

Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.

Novo!!: Komod in Leto petih cesarjev · Poglej več »

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Novo!!: Komod in Mark Avrelij · Poglej več »

Markomani

Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.

Novo!!: Komod in Markomani · Poglej več »

Markomanske vojne

Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.

Novo!!: Komod in Markomanske vojne · Poglej več »

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Novo!!: Komod in Neron · Poglej več »

Neronov kolos

Lega Neronovega kolosa na karti Rima Neronov kolos (latinsko) je bil ogromen, 30 m visok bronast kip cesarja Nerona (vladal 37-68 n. št.), ki je stal v preddverju njegove vile Domus Aurea na severni strani Palatina.

Novo!!: Komod in Neronov kolos · Poglej več »

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Novo!!: Komod in Nikomedija · Poglej več »

Paks (boginja)

Kip boginje Paks na vrtu Pavlovske palače v Sankt Peterburgu Rekonstruirani tempelj ''Ara Pacis Augustae'' Paks (latinsko, slovensko mir) je bila rimska boginja miru, enakovredna grški Ireni.

Novo!!: Komod in Paks (boginja) · Poglej več »

Palestinska Sirija

Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).

Novo!!: Komod in Palestinska Sirija · Poglej več »

Panteon

Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.

Novo!!: Komod in Panteon · Poglej več »

Pertinaks

Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.

Novo!!: Komod in Pertinaks · Poglej več »

Pescenij Niger

Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.

Novo!!: Komod in Pescenij Niger · Poglej več »

Prisk

| name.

Novo!!: Komod in Prisk · Poglej več »

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Novo!!: Komod in Rim · Poglej več »

Rimska Britanija

Rimska Britanija (latinsko), del Velike Britanije, ki je od leta 43 do leta 410 pripadal Rimskemu cesarstvu.

Novo!!: Komod in Rimska Britanija · Poglej več »

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Novo!!: Komod in Rimska Dakija · Poglej več »

Rimski konzul

Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.

Novo!!: Komod in Rimski konzul · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Komod in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Romul

Romul je bil legendarni ustanovitelj in prvi kralj Rima.

Novo!!: Komod in Romul · Poglej več »

Septimij Sever

Septimij Sever (latinsko: Lucius Septimius Severus Augustus), poznan tudi kot Sever, cesar Rimskega cesarstva od leta 193-211, * 11.

Novo!!: Komod in Septimij Sever · Poglej več »

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Novo!!: Komod in Seznam rimskih cesarjev · Poglej več »

Sirija (rimska provinca)

Sirija, zgodnja rimska provinca.

Novo!!: Komod in Sirija (rimska provinca) · Poglej več »

Spodnja Germanija

legije Spodnja Germanija (latinsko: Germania Inferior), rimska provinca na zahodnem bregu spodnjega Rena v sedanjem Luksemburgu, južni Nizozemski, delu Belgije in delu Severnega Porenja - Vestfalije zahodno od Rena.

Novo!!: Komod in Spodnja Germanija · Poglej več »

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Novo!!: Komod in Srebro · Poglej več »

Toga

Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.

Novo!!: Komod in Toga · Poglej več »

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Novo!!: Komod in Trajan · Poglej več »

Velika Germanija

Rimsko cesarstvo in Velika Germanija v zgodnjem 2. stoletju Karta Velike Germanije v zgodnjem 2. stoletju Velika Germanija (grško: Μεγάλη Γερμανία, Megále Germanía ali krajše Γερμανία, Germanía, latinsko: Magna Germania ali krajše Germania), grško in latinsko ime vseh geografskih regij, naseljenih s plemeni, ki so jih Grki in Rimljani imeli za Germane.

Novo!!: Komod in Velika Germanija · Poglej več »

Vespazijan

Vespazijan (latinsko), 9.

Novo!!: Komod in Vespazijan · Poglej več »

Vesta

Vesta (latinska izgovorjava) je deviška boginja ognjišča, doma in družine v rimski religiji.

Novo!!: Komod in Vesta · Poglej več »

161

161 (CLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Novo!!: Komod in 161 · Poglej več »

17. marec

17.

Novo!!: Komod in 17. marec · Poglej več »

177

177 (CLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Novo!!: Komod in 177 · Poglej več »

18. marec

18.

Novo!!: Komod in 18. marec · Poglej več »

180

180 (CLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Novo!!: Komod in 180 · Poglej več »

192

192 (CXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Novo!!: Komod in 192 · Poglej več »

31. avgust

31.

Novo!!: Komod in 31. avgust · Poglej več »

31. december

31.

Novo!!: Komod in 31. december · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »