Kolumbija in Vasco Núñez de Balboa

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Kolumbija in Vasco Núñez de Balboa

Kolumbija vs. Vasco Núñez de Balboa

Kolumbija (špansko), uradno Republika Kolumbija, je država v Južni Ameriki. Vasco Núñez de Balboa, (španska izgovorjava:, španski raziskovalec, guverner in konkvistador, * okoli 1475, Jerez de los Caballeros, † okoli 12.–21. januarja 1519. Najbolj znan je po tem, da je leta 1513 prečkal Panamski preliv v Tihi ocean in postal prvi Evropejec, ki je vodil odpravo, ki je iz Novega sveta videla ali dosegla Pacifik. Leta 1500 je odpotoval v Novi svet in se po nekaj raziskovanja naselil na otoku Hispaniola. Leta 1510 je ustanovil naselje Santa María la Antigua del Darién v današnji Kolumbiji, ki je bila prva stalna evropska naselbina na celini Amerike (naselbina Alonsa de Ojede prejšnje leto v San Sebastiánu de Urabá je bilo že zapuščeno).

Atrato (reka)

Reka Atrato (špansko Río Atrato) je reka v severozahodni Kolumbiji.

Atrato (reka) in Kolumbija · Atrato (reka) in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Španci

Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.

Španci in Kolumbija · Španci in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Cartagena, Kolumbija

Cartagena, mesto znano že od kolonialne dobe kot Cartagena de Indias (špansko:, je mesto in glavno pristanišče na severni obali Kolumbije v Karibski naravni regiji. Strateška lokacija mesta med rekama Magdalena in Sinú, ki je bilo ustanovljeno leta 1533, je omogočilo enostaven dostop do notranjosti Nove Granade in postalo glavno pristanišče za trgovino med Španijo in njenim čezmorskim imperijem, s čimer se je njegov pomen uveljavil v zgodnjih 1540-ih. V kolonialni dobi je bilo ključno pristanišče za izvoz perujskega srebra v Španijo in za uvoz zasužnjenih Afričanov po sistemu asiento. To je bilo mogoče braniti pred piratskimi napadi na Karibih. Sodobna Cartagena je glavno mesto departmaja Bolívar in je imela 1.028.736 prebivalcev po popisu iz leta 2018, zaradi česar je drugo največje mesto v regiji, za mestom Barranquilla, in peto največje mesto v Kolumbiji. Mestno območje Cartagene je šesto največje mestno območje v državi, za Bucaramango. Gospodarske dejavnosti so pomorska in petrokemična industrija ter turizem. Sedanje mesto – poimenovano po Cartageni v Španiji – je bilo ustanovljeno 1. junija 1533; vendar naselitev različnih domorodcev v regiji okoli zaliva Cartagena izvira iz leta 4000 pr. n. št. V španskem kolonialnem obdobju je imela Cartagena ključno vlogo pri upravljanju in širitvi španskega imperija. Bila je središče politične, cerkvene in gospodarske dejavnosti. Leta 1984 sta bila Cartagena kolonialno obzidano mesto in trdnjava uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Bila je tudi prizorišče bitke pri Cartageni de Indias leta 1741 med vojno Jenkinsovega ušesa med Španijo in kraljevino Veliko Britanijo.

Cartagena, Kolumbija in Kolumbija · Cartagena, Kolumbija in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Honduras

Honduras, uradno Republika Honduras je obmorska država v severni Srednji Ameriki, ki na zahodu meji na Gvatemalo in Salvador, na jugu na Nikaragvo, na severu na Honduraški zaliv in na Karibsko morje, ter na jugozahodu tudi Tihi ocean. Država Belize (včasih »Britanski Honduras«) leži kakšnih 75 km severozahodno prek Honduraškega zaliva. Ime države pomeni Globočine v španščini. Njeno glavno in največje mesto je Tegucigalpa. Honduras je bil pred špansko kolonizacijo v 16. stoletju dom več pomembnim mezoameriškim kulturam, predvsem majevskim. Španci so uvedli katolištvo in danes prevladujoč španski jezik, skupaj s številnimi običaji, ki so se zlili z avtohtono kulturo. Honduras je postal neodvisen leta 1821 in je od takrat republika, čeprav je dosledno prenašal veliko družbenih sporov in politične nestabilnosti ter ostaja ena najrevnejših držav na zahodni polobli. Leta 1960 je Meddržavno sodišče iz Nikaragve v Honduras preneslo severni del tistega, kar je bilo Moskitska obala. Narodno gospodarstvo je predvsem kmetijsko, zaradi česar je še posebej ranljivo za naravne nesreče, kot je orkan Mitch leta 1998. Nižji razred temelji predvsem na kmetijstvu, medtem ko je bogastvo skoncentrirano v urbanih središčih države. Honduras ima indeks človekovega razvoja 0,625, kar ga uvršča med srednje razvite države. Ko je prilagojen glede na dohodkovno neenakost, je njegov indeks človekovega razvoja, prilagojen neenakosti, 0,443. Honduraško družbo sestavljajo pretežno mestici; vendar pa je v Hondurasu tudi veliko ameriških staroselcev, črno-belih skupnosti. Narod je imel razmeroma visoko politično stabilnost do državnega udara leta 2009 in ponovno do predsedniških volitev leta 2017. Honduras obsega približno 112.492 km² in ima več kot 10 milijonov prebivalcev. Njeni severni deli so del zahodnega karibskega območja, kar se odraža v demografiji in kulturi območja. Honduras je znan po svojih bogatih naravnih virih, vključno z minerali, kavo, tropskim sadjem in sladkornim trsom, pa tudi po svoji rastoči tekstilni industriji, ki služi mednarodnemu trgu.

Honduras in Kolumbija · Honduras in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Konkvistador

Hernán Cortés (1485–1547) Francisco Pizarro (1476–1541) Konkvistador (špansko in portugalsko conquistador.

Kolumbija in Konkvistador · Konkvistador in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Krištof Kolumb

Krištof Kolumb, italijanski raziskovalec in trgovec, * 1451, Genova, Genovska republika (danes Italija), † 20. maj 1506, Valladolid, Kastiljska krona (danes Španija).

Kolumbija in Krištof Kolumb · Krištof Kolumb in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Nikaragva

Nikaragva, uradno Republika Nikaragva (República de Nicaragua), je največja država v Srednji Ameriki, ki na severu meji na Honduras, Karibe na vzhodu, Kostariko na jugu in Tihi ocean na zahodu.

Kolumbija in Nikaragva · Nikaragva in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Novi svet

''Zemljevid Amerike'' (''Carte d'Amérique''), Guillaume Delisle, okoli 1774 Nôvi svét je eno od imen za obe Ameriki in pripadajoča otočja.

Kolumbija in Novi svet · Novi svet in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Panamski prekop

Zemljevid Paname s prekopom Panamski prekop (Canal de Panamá) je prekop, ki seka Panamsko ožino in s tem povezuje Atlantski in Tihi ocean.

Kolumbija in Panamski prekop · Panamski prekop in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Polotok Guajira

Polotok Guajira (špansko Peninsula de La Guajira, v glavnem v besedilih kolonialnega obdobja se piše tudi Goajira) je polotok v severni Kolumbiji in severozahodni Venezueli v Karibih.

Kolumbija in Polotok Guajira · Polotok Guajira in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Sevilja

Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.

Kolumbija in Sevilja · Sevilja in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »

Tihi ocean

Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.

Kolumbija in Tihi ocean · Tihi ocean in Vasco Núñez de Balboa · Poglej več »