Podobnosti med Kobariška bitka in Soška fronta
Kobariška bitka in Soška fronta še 48 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstro-Ogrska, Čedad, Banjšice, Batognica, Begunec, Bovec, Breginj, Celovec, Centralne sile, Druga svetovna vojna, Erwin Rommel, Francija, Gorica, Hlevnik, Jadransko morje, Kaverna, Kožljak, Kobarid, Kolovrat (hribovje), Kraljevina Italija, Kranjska Gora, Krn, Luigi Cadorna, Matajur, Minomet, Mitraljez, Mrzli vrh, Nadiža, Nemško cesarstvo, Otto von Below, ..., Pehota, Piava, Plinska maska, Plužna, Predel, Prva svetovna vojna, Robič, Rombon, Slovenija, Soča, Soška dolina, Stol, Julijske Alpe, Svetozar Borojević von Bojna, Tolmin, Top, Videm, Italija, Vršič, Zahodna fronta (prva svetovna vojna). Razširi indeks (18 več) »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Kobariška bitka · Avstro-Ogrska in Soška fronta ·
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Kobariška bitka in Čedad · Soška fronta in Čedad ·
Banjšice
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Banjšice in Kobariška bitka · Banjšice in Soška fronta ·
Batognica
Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna.
Batognica in Kobariška bitka · Batognica in Soška fronta ·
Begunec
bitko za Stalingrad, 1942 Dobovi Begunec je oseba, ki (z)beži iz domovine pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi vojnih, političnih, religioznih ali rasnih razlogov.
Begunec in Kobariška bitka · Begunec in Soška fronta ·
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Bovec in Kobariška bitka · Bovec in Soška fronta ·
Breginj
Breginj je naselje v Občini Kobarid.
Breginj in Kobariška bitka · Breginj in Soška fronta ·
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Celovec in Kobariška bitka · Celovec in Soška fronta ·
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Centralne sile in Kobariška bitka · Centralne sile in Soška fronta ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Kobariška bitka · Druga svetovna vojna in Soška fronta ·
Erwin Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel (vzdevek Puščavska lisica), nemški feldmaršal, * 15. november 1891, Heidenheim, Nemčija, † 14. oktober 1944, Herrlingen, Nemčija.
Erwin Rommel in Kobariška bitka · Erwin Rommel in Soška fronta ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Kobariška bitka · Francija in Soška fronta ·
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Gorica in Kobariška bitka · Gorica in Soška fronta ·
Hlevnik
Hlevnik je naselje v Občini Brda.
Hlevnik in Kobariška bitka · Hlevnik in Soška fronta ·
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Jadransko morje in Kobariška bitka · Jadransko morje in Soška fronta ·
Kaverna
Banjški planoti leta 1917 Kaverna je umetna jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, ki služi kot pomožno zaklonišče.
Kaverna in Kobariška bitka · Kaverna in Soška fronta ·
Kožljak
Kožljak (do leta 1991 Kozljak, italijansko Cosliacco) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kršan v Istrski županiji.
Kobariška bitka in Kožljak · Kožljak in Soška fronta ·
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Kobariška bitka in Kobarid · Kobarid in Soška fronta ·
Kolovrat (hribovje)
Pogled na Kolovrat z vzhoda. Spredaj vas Vrsno. Kolovrat (Colorât, Monte Colovrat), tudi Kanalski Kolovrat je predalpsko hribovje na desni strani Soče, zahodno od Tolmina z najvišjim vrhom Kuk (1243 mnm) nad Livkom.
Kobariška bitka in Kolovrat (hribovje) · Kolovrat (hribovje) in Soška fronta ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Kobariška bitka in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Soška fronta ·
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Kobariška bitka in Kranjska Gora · Kranjska Gora in Soška fronta ·
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Kobariška bitka in Krn · Krn in Soška fronta ·
Luigi Cadorna
Cadorna pregleduje britanske topniške baterije v prvi svetovni vojni Luigi Cadorna, italijanski maršal, poveljnik italijanske vojske od začetka prve svetovne vojne do odpoklica po velikem italijanskem porazu pri Kobaridu, * 4. september 1850, Verbania-Pallanza, Piemont, † 21. december 1928, Bordighera, Italija.
Kobariška bitka in Luigi Cadorna · Luigi Cadorna in Soška fronta ·
Matajur
Matajur (staroversko ime Velika Baba) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.
Kobariška bitka in Matajur · Matajur in Soška fronta ·
Minomet
Minomet je prenosno gladkocevno topniško orožje na polnjenje (praviloma) od spredaj, ki izstreljuje krilate mine pod velikim kotom in je neposredni potomec možnarja.
Kobariška bitka in Minomet · Minomet in Soška fronta ·
Mitraljez
M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.
Kobariška bitka in Mitraljez · Mitraljez in Soška fronta ·
Mrzli vrh
Mrzli vrh je hrib na severni strani Tolminske kotline, nad naselji Volarje, Gabrje in Zatolmin.
Kobariška bitka in Mrzli vrh · Mrzli vrh in Soška fronta ·
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Kobariška bitka in Nadiža · Nadiža in Soška fronta ·
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Kobariška bitka in Nemško cesarstvo · Nemško cesarstvo in Soška fronta ·
Otto von Below
Otto von Below, pruski general, * 18. januar 1857, Danzig (Gdańsk), Vzhodna Prusija, † 15. marec 1944, Danzig (Gdańsk).
Kobariška bitka in Otto von Below · Otto von Below in Soška fronta ·
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Kobariška bitka in Pehota · Pehota in Soška fronta ·
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Kobariška bitka in Piava · Piava in Soška fronta ·
Plinska maska
Plinska maska Plinska maska je zaščitno sredstvo za varovanje obraznega dela, oči, dihalnih organov in prebavnih organov pred strupenimi snovmi, ki se širijo po zraku.
Kobariška bitka in Plinska maska · Plinska maska in Soška fronta ·
Plužna
Plužna so naselje v Občini Bovec.
Kobariška bitka in Plužna · Plužna in Soška fronta ·
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Kobariška bitka in Predel · Predel in Soška fronta ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Kobariška bitka in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Soška fronta ·
Robič
Robič je naselje v Občini Kobarid.
Kobariška bitka in Robič · Robič in Soška fronta ·
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Kobariška bitka in Rombon · Rombon in Soška fronta ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Kobariška bitka in Slovenija · Slovenija in Soška fronta ·
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Kobariška bitka in Soča · Soška fronta in Soča ·
Soška dolina
Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino.
Kobariška bitka in Soška dolina · Soška dolina in Soška fronta ·
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Kobariška bitka in Stol, Julijske Alpe · Soška fronta in Stol, Julijske Alpe ·
Svetozar Borojević von Bojna
Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.
Kobariška bitka in Svetozar Borojević von Bojna · Soška fronta in Svetozar Borojević von Bojna ·
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Kobariška bitka in Tolmin · Soška fronta in Tolmin ·
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Kobariška bitka in Top · Soška fronta in Top ·
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Kobariška bitka in Videm, Italija · Soška fronta in Videm, Italija ·
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Kobariška bitka in Vršič · Soška fronta in Vršič ·
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Kobariška bitka in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Soška fronta in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Kobariška bitka in Soška fronta imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Kobariška bitka in Soška fronta
Primerjava med Kobariška bitka in Soška fronta
Kobariška bitka 83 odnose, medtem ko je Soška fronta 258. Saj imajo skupno 48, indeks Jaccard je 14.08% = 48 / (83 + 258).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Kobariška bitka in Soška fronta. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: