Hitreje kot brskalnik!
89 odnosi: Ahemenidi, Akadščina, Aleksander Veliki, Anatolija, Apostolska dela, Arabci, Arijarat I. Kapadoški, Arijarat IV. Kapadoški, Aristokracija, Armensko višavje, Črno morje, Bazilij Veliki, Binkošti, Bitka pri Manzikertu, Bizantinsko cesarstvo, Bronasta doba, Darej I., Diadohi, Diodor Sicilski, Dolina Ihlara, Elamščina, Erciyes (gora), Erozija, Evangelij, Evfrat, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galatija (rimska provinca), Galileja, Göreme, Güzelyurt, Grška abeceda, Gregor iz Nise, Gregor Nazianški, Grki, Hatuša, Hebrejščina, Herodot, Hetitščina, Hetiti, Islam, Jafet, Jožef Flavij, Kapadokija (rimska provinca), Kayseri, Kilikija, Konya, Krščanstvo, Krez, Ksenofont, ..., Kserks I., Lidija, Likaonija, Mark Antonij, Mezopotamija, Minaret, Miocen, Mitridat VI. Pontski, Nevşehir, Ognjenik, Osmansko cesarstvo, Patriarh, Peščeni stolpi, Perdik, Perzijščina, Perzijci, Perzijsko cesarstvo, Pliocen, Pompej Veliki, Pont, Računalniška igra, Rimska provinca, Rimska republika, Sasanidsko cesarstvo, Satrapija, Seldžuki, Sirija, Sivas, Srednji vzhod, Strabon, Sveto pismo, Taurus, Tiberij, Tigran Veliki, Turčija, Turščina, Uçhisar, Vampir, Vezir. Razširi indeks (39 več) »
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu. Zemljevid Kraljevske ceste v času Ahemenidskega cesarstva Ahemenidi so vladali približno od leta 700 pr. n. št.. Sredi 6. stoletja pr. n. št. so zrušili oblast Medijcev in ustanovili močno državo Perzijo. Perzijo je leta 331 pr. n. št. osvojil Aleksander Veliki in rodbina Ahemenidov je leta 330 pr. n. št. s smrtjo Dareja III. propadla. Perzija je med vladanjem Ahemenidov dosegla visoke kulturne in ekonomske uspehe. Na vrhuncu svojih moči, okrog leta 500 pr. n. š. so ahemenidski vladarji upravljali z ozemlji današnjega Irana, Iraka, Armenije, Afganistana, Turčije, Bolgarije, manjši del Grčije, Egipt, Sirijo, velik del današnjega Pakistana, del Indije, Jordanijo, Izrael/Palestino, Libanon, Kavkaz, Srednjo Azijo, Arabski polotok in Libijo. To perzijsko cesarstvo je bilo do današnjega dne največje svetovno cesarstvo.
Novo!!: Kapadokija in Ahemenidi · Poglej več »
Akadščina
Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.
Novo!!: Kapadokija in Akadščina · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Kapadokija in Aleksander Veliki · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Kapadokija in Anatolija · Poglej več »
Apostolska dela
Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.
Novo!!: Kapadokija in Apostolska dela · Poglej več »
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Novo!!: Kapadokija in Arabci · Poglej več »
Arijarat I. Kapadoški
Arijarat I. Kapadoški (starogrško Ἀριαράθης), verjetno zadnji kapadoški satrap v službi Perzijskega cesarstva (331/ 330 pr. n. št.-322 pr. n. št.), * ni znano, † 322 pr.
Novo!!: Kapadokija in Arijarat I. Kapadoški · Poglej več »
Arijarat IV. Kapadoški
Аrijarat IV. Evzeb Arijarat IV.
Novo!!: Kapadokija in Arijarat IV. Kapadoški · Poglej več »
Aristokracija
Aristokracija (gr. aristokratia, sestavljeno iz besed αριστος (aristos) najboljši + κρατεω (krateo) vladati; vladavina najboljših) je naziv, ki najbolj pogosto pomeni najvišji, najbolj priviligirani sloj plemstva ali pa najvišji sloj nekega družbenega razreda.
Novo!!: Kapadokija in Aristokracija · Poglej več »
Armensko višavje
Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.
Novo!!: Kapadokija in Armensko višavje · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Kapadokija in Črno morje · Poglej več »
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Novo!!: Kapadokija in Bazilij Veliki · Poglej več »
Binkošti
Binkošti ali praznik Svetega Duha (tudi »praznik tednov«) je praznični dan v cerkvenem koledarju.
Novo!!: Kapadokija in Binkošti · Poglej več »
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Novo!!: Kapadokija in Bitka pri Manzikertu · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Kapadokija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Kapadokija in Bronasta doba · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Kapadokija in Darej I. · Poglej več »
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Novo!!: Kapadokija in Diadohi · Poglej več »
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Novo!!: Kapadokija in Diodor Sicilski · Poglej več »
Dolina Ihlara
Dolina Ihlara leži 14 km vzdolž reke Melendiz, ki teče od Selime do vasi Ihlara.
Novo!!: Kapadokija in Dolina Ihlara · Poglej več »
Elamščina
Elamščina, izumrli jezik Elamcev, ki se je govoril približno od leta 2800–550 pr.
Novo!!: Kapadokija in Elamščina · Poglej več »
Erciyes (gora)
Erciyes (turško Erciyes Dağı), znana tudi pod imenom Argaeus, je gora v Turčiji, najvišji vrh Anatolske planote (3917 mnv).
Novo!!: Kapadokija in Erciyes (gora) · Poglej več »
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Novo!!: Kapadokija in Erozija · Poglej več »
Evangelij
Evangélij je eden od štirih biblijskih opisov Kristusovega nauka, dela in življenja, ki so ga zapisali štirje evangelisti.
Novo!!: Kapadokija in Evangelij · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Kapadokija in Evfrat · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Kapadokija in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Kapadokija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Novo!!: Kapadokija in Galatija (rimska provinca) · Poglej več »
Galileja
Galileja (hebrejsko.
Novo!!: Kapadokija in Galileja · Poglej več »
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Novo!!: Kapadokija in Göreme · Poglej več »
Güzelyurt
Güzelyurt, nekdaj Gelveri, je mesto in okrožje province Aksaray v regiji osrednja Anatolija v Turčiji, 45 km oddaljeno od mesta Aksaray.
Novo!!: Kapadokija in Güzelyurt · Poglej več »
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Novo!!: Kapadokija in Grška abeceda · Poglej več »
Gregor iz Nise
Sveti Gregor iz Nise, tudi Sveti Gregor Niški; cerkveni oče, škof, retorik, filozof, mistik in svetnik; * med 331 in 340, Kapadokija, današnja osrednja Turčija, † 394, Nisa.
Novo!!: Kapadokija in Gregor iz Nise · Poglej več »
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Novo!!: Kapadokija in Gregor Nazianški · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Kapadokija in Grki · Poglej več »
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Novo!!: Kapadokija in Hatuša · Poglej več »
Hebrejščina
Hebrêjščina je semitski jezik iz afroazijske jezikovne družine, ki ga govori okrog 6 milijonov ljudi, živečih večinoma v Izraelu, delih palestinskih ozemelj, ZDA in v judovskih skupnostih širom sveta.
Novo!!: Kapadokija in Hebrejščina · Poglej več »
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Novo!!: Kapadokija in Herodot · Poglej več »
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Novo!!: Kapadokija in Hetitščina · Poglej več »
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Novo!!: Kapadokija in Hetiti · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Kapadokija in Islam · Poglej več »
Jafet
Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.
Novo!!: Kapadokija in Jafet · Poglej več »
Jožef Flavij
Jožef Flavij ali Titus Flavius Josephus (grško: Φλάβιος Ἰώσηπος) (Jeruzalem, 37 - c. 100), rojen Yosef ben Matityahu (hebrejsko יוסף בן מתתיהו, Yosef ben Matityahu) je bil rimsko-judovski zgodovinar iz prvega stoletja, ki se je rodil v Jeruzalemu - tedaj del rimske Judeje - očetu duhovniškega porekla in materi, ki je trdila kraljevsko poreklo.
Novo!!: Kapadokija in Jožef Flavij · Poglej več »
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Novo!!: Kapadokija in Kapadokija (rimska provinca) · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Kapadokija in Kayseri · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Kapadokija in Kilikija · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Kapadokija in Konya · Poglej več »
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Novo!!: Kapadokija in Krščanstvo · Poglej več »
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št..
Novo!!: Kapadokija in Krez · Poglej več »
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr. n. št., Antični Korint, Grčija.
Novo!!: Kapadokija in Ksenofont · Poglej več »
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Novo!!: Kapadokija in Kserks I. · Poglej več »
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu. Glavno mesto je bilo Sarde (Sardes) na reki Paktol, za katero so pravili, da je polna zlatega peska. V Lidiji so med prvimi začeli kovati kovance in njeno ime je postalo soznačnica za bogastvo, Sarde pa soznačnica za lepo mesto.
Novo!!: Kapadokija in Lidija · Poglej več »
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Novo!!: Kapadokija in Likaonija · Poglej več »
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Novo!!: Kapadokija in Mark Antonij · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Kapadokija in Mezopotamija · Poglej več »
Minaret
Minaret Velike mošeje v Kairouanu, ki je del svetovne kulturne dediščine Qutb Minar, najvišji minaret iz opeke in kamna, del svetovne kulturne dediščine Minaret Kocatepe Camii, Turčija Mali minaret iz srednjega veka v Bolgariju, Tatarstan Minarét (turško minare iz arabskega منارة ali pogosteje مئذنة, menāre - svetilnik) je visok vitek stolp islamske mošeje z enim ali več balkoni, s katerih mujezin poziva vernike k molitvi.
Novo!!: Kapadokija in Minaret · Poglej več »
Miocen
Miocen je geološka doba v razvoju Zemlje, ki se je pričela pred približno 23 milijoni let in trajala do pred 5,33 milijoni let.
Novo!!: Kapadokija in Miocen · Poglej več »
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Novo!!: Kapadokija in Mitridat VI. Pontski · Poglej več »
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Novo!!: Kapadokija in Nevşehir · Poglej več »
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Novo!!: Kapadokija in Ognjenik · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Kapadokija in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Kapadokija in Patriarh · Poglej več »
Peščeni stolpi
Peščeni stolpi (angleško Hoodoo, imenovani tudi šotoraste skale, pravljični dimniki ali zemeljske piramide) so visok, tanki stolpi iz kamnin, ki štrlijo iz dna suhe rečne doline.
Novo!!: Kapadokija in Peščeni stolpi · Poglej več »
Perdik
Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.
Novo!!: Kapadokija in Perdik · Poglej več »
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Kapadokija in Perzijščina · Poglej več »
Perzijci
Perzijci so glavni narod Irana in govorijo perzijščino oziroma farsi; večina se jih opredeljuje za etnične Irance.
Novo!!: Kapadokija in Perzijci · Poglej več »
Perzijsko cesarstvo
Perzijsko cesarstvo se lahko nanaša na.
Novo!!: Kapadokija in Perzijsko cesarstvo · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Kapadokija in Pliocen · Poglej več »
Pompej Veliki
Pompej Veliki (polno ime: Gnej Pompej Veliki), rimski vojskovodja, politik in državnik, * 29. september 106 pr. n. št., Picenum, † 29. september 48 pr. n. št., Egipt.
Novo!!: Kapadokija in Pompej Veliki · Poglej več »
Pont
Kip Ponta Pont (slovensko morje) je bil starodavni, pred-Olimpski bog morja v grški mitologiji, sin Gaje, ki ga je rodila na isti način kot večino svojih otrok - sama, brez oploditve.
Novo!!: Kapadokija in Pont · Poglej več »
Računalniška igra
''Spacewar!'', ena prvih iger iz leta 1961 Računálniška ígra je računalniški program, ki se ga uporablja za razvedrilo in zabavo.
Novo!!: Kapadokija in Računalniška igra · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Kapadokija in Rimska provinca · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: Kapadokija in Rimska republika · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Kapadokija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr. n. št.). Na čelu satrapije je bil satrap, ki je skrbel za upravo in finance.
Novo!!: Kapadokija in Satrapija · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Kapadokija in Seldžuki · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Kapadokija in Sirija · Poglej več »
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Novo!!: Kapadokija in Sivas · Poglej več »
Srednji vzhod
Definicija ''Greater Middle East'', kot jo je sprejela skupina G8 Srednji vzhod je geografska, zgodovinska, kulturna in politična regija, ki nima enotne opredelitve.
Novo!!: Kapadokija in Srednji vzhod · Poglej več »
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Novo!!: Kapadokija in Strabon · Poglej več »
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Novo!!: Kapadokija in Sveto pismo · Poglej več »
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Novo!!: Kapadokija in Taurus · Poglej več »
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Novo!!: Kapadokija in Tiberij · Poglej več »
Tigran Veliki
Tigran II., bolj znan kot Tigran Veliki (140 - 55 pr. n. št.) je bil kralj Armenije, pod katerim je država za kratek čas postala najmočnejša država vzhodno od Rima.
Novo!!: Kapadokija in Tigran Veliki · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Kapadokija in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Kapadokija in Turščina · Poglej več »
Uçhisar
Uçhisar je naselje v Kapadokiji, v provinci Nevşehir, Turčija.
Novo!!: Kapadokija in Uçhisar · Poglej več »
Vampir
Stereotipna podoba vampirja Vampir je mitološko bitje, ki se prehranjuje z življenjsko silo živih bitij, navadno tako, da pije njihovo kri.
Novo!!: Kapadokija in Vampir · Poglej več »
Vezir
Mehmed Paša Sokolović (1505–1579), veliki vezir Osmanskega cesarstva Vezir je beseda perzijskega porekla, ki je v različnih islamskih družbah in kulturah pomenila politika na visokem državnem položaju.
Novo!!: Kapadokija in Vezir · Poglej več »
