Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Julijske Alpe in Soška fronta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Julijske Alpe in Soška fronta

Julijske Alpe vs. Soška fronta

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Podobnosti med Julijske Alpe in Soška fronta

Julijske Alpe in Soška fronta še 27 stvari v skupni (v Unijapedija): Čedad, Bohinjska proga, Bovec, Kaninsko pogorje, Kobarid, Kranjska Gora, Kras, Krn, Krnsko jezero, Mojstrovka, Most na Soči, Nadiža, Nevejsko sedlo, Petrovo Brdo, Predel, Prva svetovna vojna, Robič, Slovenija, Soča, Stol, Julijske Alpe, Tolmin, Trenta, Videm, Italija, Visokogorje, Voda, Vršič, Zahodne Julijske Alpe.

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Julijske Alpe in Čedad · Soška fronta in Čedad · Poglej več »

Bohinjska proga

Bohinjska proga povezuje srednjo Evropo z Mediteranom Prireditev ob odprtju leta 1906 Muzejski vlak Bohinjski predor (Bohinjska Bistrica) Bohinjska železniška proga (v italijanščini Ferrovia Transalpina, v nemščini Wocheinerbahn) je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga-Jesenice-Gorica-Trst.

Bohinjska proga in Julijske Alpe · Bohinjska proga in Soška fronta · Poglej več »

Bovec

Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.

Bovec in Julijske Alpe · Bovec in Soška fronta · Poglej več »

Kaninsko pogorje

Kaninsko pogorje je južni del Zahodnih Julijskih Alp na meji med Italijo in Slovenijo, ki se na jugovzhodu dviguje iznad Bovške kotline, na zahodu pa pada proti Jezerski dolini, dolini Reklanice in Reziji.

Julijske Alpe in Kaninsko pogorje · Kaninsko pogorje in Soška fronta · Poglej več »

Kobarid

Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.

Julijske Alpe in Kobarid · Kobarid in Soška fronta · Poglej več »

Kranjska Gora

Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.

Julijske Alpe in Kranjska Gora · Kranjska Gora in Soška fronta · Poglej več »

Kras

Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.

Julijske Alpe in Kras · Kras in Soška fronta · Poglej več »

Krn

Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.

Julijske Alpe in Krn · Krn in Soška fronta · Poglej več »

Krnsko jezero

Krnsko jezero (tudi Veliko jezero ali Jezero na Polju) je največje slovensko visokogorsko jezero in je na nadmorski višini 1394 metrov.

Julijske Alpe in Krnsko jezero · Krnsko jezero in Soška fronta · Poglej več »

Mojstrovka

Zgornjesavske doline Mojstrovka je gora v Julijskih Alpah.

Julijske Alpe in Mojstrovka · Mojstrovka in Soška fronta · Poglej več »

Most na Soči

Most na Soči (do 1955 Sveta Lucija ob Soči) je strnjeno naselje v Zgornjem Posočju, na južnem koncu Tolminske kotline v severozahodnem delu Slovenije, ki leži na nadmorski višini okoli 170 metrov.

Julijske Alpe in Most na Soči · Most na Soči in Soška fronta · Poglej več »

Nadiža

Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.

Julijske Alpe in Nadiža · Nadiža in Soška fronta · Poglej več »

Nevejsko sedlo

Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.

Julijske Alpe in Nevejsko sedlo · Nevejsko sedlo in Soška fronta · Poglej več »

Petrovo Brdo

Petrovo Brdo je razloženo naselje v zatrepu Baške grape v Občini Tolmin.

Julijske Alpe in Petrovo Brdo · Petrovo Brdo in Soška fronta · Poglej več »

Predel

Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.

Julijske Alpe in Predel · Predel in Soška fronta · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Julijske Alpe in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Soška fronta · Poglej več »

Robič

Robič je naselje v Občini Kobarid.

Julijske Alpe in Robič · Robič in Soška fronta · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Julijske Alpe in Slovenija · Slovenija in Soška fronta · Poglej več »

Soča

Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.

Julijske Alpe in Soča · Soška fronta in Soča · Poglej več »

Stol, Julijske Alpe

Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.

Julijske Alpe in Stol, Julijske Alpe · Soška fronta in Stol, Julijske Alpe · Poglej več »

Tolmin

cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.

Julijske Alpe in Tolmin · Soška fronta in Tolmin · Poglej več »

Trenta

Trdadicionalne hiše v Zgornji Trenti Trenta je ledeniška dolina v Triglavskem narodnem parku v Julijskih Alpah in predstavlja najvišji predel Soške doline.

Julijske Alpe in Trenta · Soška fronta in Trenta · Poglej več »

Videm, Italija

Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.

Julijske Alpe in Videm, Italija · Soška fronta in Videm, Italija · Poglej več »

Visokogorje

Visokogórje je gorski svet nad 1500 metrov nadmorske višine oziroma nad zgornjo gozdno mejo.

Julijske Alpe in Visokogorje · Soška fronta in Visokogorje · Poglej več »

Voda

Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.

Julijske Alpe in Voda · Soška fronta in Voda · Poglej več »

Vršič

Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).

Julijske Alpe in Vršič · Soška fronta in Vršič · Poglej več »

Zahodne Julijske Alpe

Zahodne Julijske Alpe so del Julijskih Alp, ki so po obsegu manjše kot Vzhodne Julijske Alpe.

Julijske Alpe in Zahodne Julijske Alpe · Soška fronta in Zahodne Julijske Alpe · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Julijske Alpe in Soška fronta

Julijske Alpe 192 odnose, medtem ko je Soška fronta 258. Saj imajo skupno 27, indeks Jaccard je 6.00% = 27 / (192 + 258).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Julijske Alpe in Soška fronta. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »