Hitreje kot brskalnik!
29 odnosi: Barcelona, Bugatti, Dirkač, Francija, Francozi, Georges Boillot, Indianapolis 500, Indianapolis 500 1913, Pariz, Peugeot, Prva svetovna vojna, René Thomas, Rolland-Pilain, Sezona Velikih nagrad 1906, Sezona Velikih nagrad 1908, Sezona Velikih nagrad 1912, Sezona Velikih nagrad 1913, Sezona Velikih nagrad 1921, Sezona Velikih nagrad 1926, Sezona Velikih nagrad 1927, Velika nagrada Francije 1921, Velika nagrada Francije 1926, Velika nagrada Francije 1927, Velika nagrada Italije 1921, Velika nagrada San Sebastiána 1926, 1885, 1965, 6. april, 6. marec.
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Novo!!: Jules Goux in Barcelona · Poglej več »
Bugatti
Bugatti je proizvajalec avtomobilov, ki ga je ustanovil Italijan Ettore Bugatti v francoskem mestu Molsheim, tedaj del nemškega cesarstva, prenehal je delovati leta 1963.
Novo!!: Jules Goux in Bugatti · Poglej več »
Dirkač
Dirkač je športnik, ki se ukvarja z dirkanjem.
Novo!!: Jules Goux in Dirkač · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Jules Goux in Francija · Poglej več »
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Novo!!: Jules Goux in Francozi · Poglej več »
Georges Boillot
Georges Boillot, francoski dirkač in vojaški pilot, * 3. avgust 1884, Valentigney, Doubs, Francija, † 21. april 1916, Bar-le-Duc, Francija.
Novo!!: Jules Goux in Georges Boillot · Poglej več »
Indianapolis 500
Indianapolis Indianapolis 500 je tradicionalna vsakoletna ameriška dirka na ovalnem dirkališču Indianapolis Motor Speedway, ki je med sezonama in štela za prvenstvo Formule 1, kljub temu pa se je je udeleževalo le malo dirkačev iz Evrope.
Novo!!: Jules Goux in Indianapolis 500 · Poglej več »
Indianapolis 500 1913
Kmalu po štartu Jules Goux zmaguje na dirki Indianapolis 500 1913 je bila tretja dirka Indianapolis 500 na dirkališču Indianapolis.
Novo!!: Jules Goux in Indianapolis 500 1913 · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Jules Goux in Pariz · Poglej več »
Peugeot
Peugeot je francoski avtomobilski proizvajalec.
Novo!!: Jules Goux in Peugeot · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Jules Goux in Prva svetovna vojna · Poglej več »
René Thomas
René Thomas, francoski dirkač, * 7. marec 1886, Francija, † 23. september 1975, Francija.
Novo!!: Jules Goux in René Thomas · Poglej več »
Rolland-Pilain
Rolland-Pilain je bila avtomobilska tovarna, ki sta jo leta 1905 ustanovila François Rolland in Emile Pilain v francoskem mestu Tours.
Novo!!: Jules Goux in Rolland-Pilain · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1906
Sezona Velikih nagrad 1907 je bila prva sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1906 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1908
Sezona Velikih nagrad 1908 je bila tretja sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1908 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1912
Sezona Velikih nagrad 1912 je bila sedma sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1912 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1913
Sezona Velikih nagrad 1913 je bila osma sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1913 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1921
Sezona Velikih nagrad 1921 je bila štirinajsta sezona Velikih nagrad, dirke niso bile povezane v prvenstvo.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1921 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1926
Sezona Velikih nagrad 1926 je bila druga sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1926 · Poglej več »
Sezona Velikih nagrad 1927
Sezona Velikih nagrad 1927 je bila tretja in zadnja sezona Svetovnega konstruktorskega prvenstva.
Novo!!: Jules Goux in Sezona Velikih nagrad 1927 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1921
Velika nagrada Francije 1921 je bila prva dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1921.
Novo!!: Jules Goux in Velika nagrada Francije 1921 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1926
Velika nagrada Francije 1926 je bila druga dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1926.
Novo!!: Jules Goux in Velika nagrada Francije 1926 · Poglej več »
Velika nagrada Francije 1927
Velika nagrada Francije 1927 je bila druga dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1927.
Novo!!: Jules Goux in Velika nagrada Francije 1927 · Poglej več »
Velika nagrada Italije 1921
Velika nagrada Italije 1921 je bila druga in zadnja dirka Grandes Épreuves v sezoni Velikih nagrad 1921.
Novo!!: Jules Goux in Velika nagrada Italije 1921 · Poglej več »
Velika nagrada San Sebastiána 1926
Velika nagrada San Sebastiána 1926 je bila tretja dirka Svetovnega konstruktorskega prvenstva v sezoni 1926.
Novo!!: Jules Goux in Velika nagrada San Sebastiána 1926 · Poglej več »
1885
1885 (MDCCCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Novo!!: Jules Goux in 1885 · Poglej več »
1965
1965 (MCMLXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Jules Goux in 1965 · Poglej več »
6. april
6.
Novo!!: Jules Goux in 6. april · Poglej več »
6. marec
6.
Novo!!: Jules Goux in 6. marec · Poglej več »
