Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

John Henry Russell mlajši vs. Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

John Henry Russell mlajši, ameriški general marincev, diplomat in novinar, * 14. november 1872, Mare Island, Kalifornija, ZDA, † 6. marec 1947, Coronado, Kalifornija. Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike (izvirno angleško United States Marine Corps; kratica USMC) je ena izmed največjih in najstarejših enot mornariške pehote in predstavlja četrti rod oboroženih sil ZDA.

Podobnosti med John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike še 13 stvari v skupni (v Unijapedija): Američani, Angleščina, Bojišče, Brigada, Kitajska, Komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike, Korpus (vojaštvo), Mehika, Mornariška pehota, Nadporočnik, Prva svetovna vojna, Vojašnica, Združene države Amerike.

Američani

Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.

Američani in John Henry Russell mlajši · Američani in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Angleščina

Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.

Angleščina in John Henry Russell mlajši · Angleščina in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Bojišče

Bojišče je prostor, kjer se odvija vojaški spopad med oboroženimi silami dveh ali več sovražnih držav.

Bojišče in John Henry Russell mlajši · Bojišče in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Brigada

Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.

Brigada in John Henry Russell mlajši · Brigada in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Kitajska

Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.

John Henry Russell mlajši in Kitajska · Kitajska in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike

Komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike je najvišji general Korpusa marincev ZDA, je član Združenega štaba oboroženih sil ZDA ter je podrejen sekretarju za mornarico in ne poveljniku pomorskih operacij.

John Henry Russell mlajši in Komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike · Komandant Korpusa mornariške pehote Združenih držav Amerike in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Korpus (vojaštvo)

Korpus (angleško Corps; nemško Korps) je nestalna vojaška formacija.

John Henry Russell mlajši in Korpus (vojaštvo) · Korpus (vojaštvo) in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike · Poglej več »

Mehika

Združene mehiške države ali na kratko Mehika (špansko: México, uradno Estados Unidos Mexicanos; v Španiji se včasih uporablja alternativno črkovanje Méjico, vendar je to močno zastarelo v ostalem špansko govorečem svetu) je obmorska zvezna država v Severni Ameriki, ki na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodu na Gvatemalo in Belize, na zahodu na Tihi ocean, ter na vzhodu na Mehiški zaliv in Karibsko morje.

John Henry Russell mlajši in Mehika · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Mehika · Poglej več »

Mornariška pehota

Mornariška pehota je vojaški strokovni izraz, ki označuje del vojne mornarice; v nekaterih državah pa mornariška pehota predstavlja samostojno vejo oboroženih sil.

John Henry Russell mlajši in Mornariška pehota · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Mornariška pehota · Poglej več »

Nadporočnik

Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.

John Henry Russell mlajši in Nadporočnik · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Nadporočnik · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

John Henry Russell mlajši in Prva svetovna vojna · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Vojašnica

Vojašnica je stalen vojaški objekt, ki je primarno namenjen nastanitvi vojakov v času služenja vojaškega roka oz.

John Henry Russell mlajši in Vojašnica · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Vojašnica · Poglej več »

Združene države Amerike

Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).

John Henry Russell mlajši in Združene države Amerike · Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike in Združene države Amerike · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike

John Henry Russell mlajši 69 odnose, medtem ko je Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike 71. Saj imajo skupno 13, indeks Jaccard je 9.29% = 13 / (69 + 71).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med John Henry Russell mlajši in Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »