Podobnosti med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek še 17 stvari v skupni (v Unijapedija): Adrien-Marie Legendre, Analitična teorija števil, Aritmetično zaporedje, Carl Friedrich Gauss, Celo število, Leonhard Euler, Limita, Matematika, Množica, Neskončnost, Praštevilo, Presek (revija), Realno število, Riemannova funkcija zeta, Soda in liha števila, Tuje število, Zaporedje.
Adrien-Marie Legendre
Adrien-Marie Legendre, francoski matematik, * 18. september 1752, Pariz, Francija, † 10. januar 1833, Pariz.
Adrien-Marie Legendre in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Adrien-Marie Legendre in Praštevilski izrek ·
Analitična teorija števil
teoriji števil Analítična teoríja števíl je veja teorije števil, ki uporablja metode matematične analize.
Analitična teorija števil in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Analitična teorija števil in Praštevilski izrek ·
Aritmetično zaporedje
Aritmétično zaporédje je matematično zaporedje, v katerem je razlika dveh zaporednih členov vedno enaka – konstantna.
Aritmetično zaporedje in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Aritmetično zaporedje in Praštevilski izrek ·
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Carl Friedrich Gauss in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Carl Friedrich Gauss in Praštevilski izrek ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet · Celo število in Praštevilski izrek ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Praštevilski izrek ·
Limita
Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Limita · Limita in Praštevilski izrek ·
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Matematika · Matematika in Praštevilski izrek ·
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Množica · Množica in Praštevilski izrek ·
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Neskončnost · Neskončnost in Praštevilski izrek ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilo · Praštevilo in Praštevilski izrek ·
Presek (revija)
Presèk je poljudnoznanstvena revija, namenjena mladim matematikom, fizikom, astronomom in računalnikarjem.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Presek (revija) · Praštevilski izrek in Presek (revija) ·
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Realno število · Praštevilski izrek in Realno število ·
Riemannova funkcija zeta
rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Riemannova funkcija zeta · Praštevilski izrek in Riemannova funkcija zeta ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Soda in liha števila · Praštevilski izrek in Soda in liha števila ·
Tuje število
Tuji števili sta v matematiki dve celi števili a in b, ki nimata skupnega delitelja razen 1 in -1, oziroma enakovredno, katerih največji skupni delitelj je enak 1.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Tuje število · Praštevilski izrek in Tuje število ·
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Zaporedje · Praštevilski izrek in Zaporedje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek
Primerjava med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek
Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet 59 odnose, medtem ko je Praštevilski izrek 89. Saj imajo skupno 17, indeks Jaccard je 11.49% = 17 / (59 + 89).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Johann Peter Gustav Lejeune Dirichlet in Praštevilski izrek. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: