Hitreje kot brskalnik!
48 odnosi: Albert Einstein, Antoine Henri Becquerel, Arthur Stanley Eddington, Atom, Atomsko jedro, Bohrov model atoma, Delec alfa, E = mc², Elektron, Enrico Fermi, Ernest Rutherford, Fizika, Fizika osnovnih delcev, Fritz Strassmann, Irène Joliot-Curie, Izotop, James Chadwick, Jedrska cepitev, Jedrska energija, Jedrska magnetna resonanca, Jedrski reaktor, Jedrsko orožje, Jedrsko zlivanje, John Douglas Cockcroft, Joseph John Thomson, Kaon, Marie Skłodowska-Curie, Meter, Mion, Nevtron, Niels Henrik David Bohr, Osnovni naboj, Otto Hahn, Pierre Curie, Pospeševalnik, Pozitron, Proton, Radij, Radioaktivnost, Razpad beta, Rentgenski žarki, Spin, Tir, Uran, Wilhelm Röntgen, Združene države Amerike, Zvezda, Zvezna funkcija.
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Jedrska fizika in Albert Einstein · Poglej več »
Antoine Henri Becquerel
Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.
Novo!!: Jedrska fizika in Antoine Henri Becquerel · Poglej več »
Arthur Stanley Eddington
Sir Arthur Stanley Eddington, OM, FRS, angleški fizik, astronom, astrofizik, matematik in popularizator znanosti, * 28. december 1882, Kendal, Westmorland, Anglija, † 22. november 1944, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Jedrska fizika in Arthur Stanley Eddington · Poglej več »
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Novo!!: Jedrska fizika in Atom · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Jedrska fizika in Atomsko jedro · Poglej več »
Bohrov model atoma
Bohrov model atoma je sestavljen iz jedra in elektronov.
Novo!!: Jedrska fizika in Bohrov model atoma · Poglej več »
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Novo!!: Jedrska fizika in Delec alfa · Poglej več »
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Novo!!: Jedrska fizika in E = mc² · Poglej več »
Elektron
Elektrón je obstojen osnovni delec z maso 9,10 kg (0,511 MeV/c2) in negativnim električnim nabojem 1,6 As.
Novo!!: Jedrska fizika in Elektron · Poglej več »
Enrico Fermi
Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.
Novo!!: Jedrska fizika in Enrico Fermi · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Jedrska fizika in Ernest Rutherford · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Jedrska fizika in Fizika · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Jedrska fizika in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Fritz Strassmann
Friedrich Wilhelm Straßmann, nemški kemik, * 22. februar 1902, Boppard, Nemčija, † 22. april 1980, Mainz, Nemčija.
Novo!!: Jedrska fizika in Fritz Strassmann · Poglej več »
Irène Joliot-Curie
Irène Joliot-Curie (francoska kemičarka in fizičarka, * 12. september 1897, Pariz, † 17. marec 1956, Pariz. Irene je bila hči Marie in Pierra Curie in žena Frédérica Joliot-Curie. Leta 1935 je z možem prejela Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje umetne radioaktivnosti. S tem so Curiejevi postali družina z največ prejetimi Nobelovimi nagradami doslej. Leta 1936 je postala ena od prvih treh ženskih članic francoske vlade, ko je bila imenovana za podsekretarko za znanstveno raziskovanje. Njena otroka, Hélène in Pierre, sta tudi uspešna znanstvenika.
Novo!!: Jedrska fizika in Irène Joliot-Curie · Poglej več »
Izotop
Izotopi so atomi kemijskega elementa z različnim masnim številom in enakim vrstnim številom.
Novo!!: Jedrska fizika in Izotop · Poglej več »
James Chadwick
Sir James Chadwick, FRS, angleški fizik, * 20. oktober 1891, Manchester, grofija Cheshire, Anglija, † 24. julij 1974, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Jedrska fizika in James Chadwick · Poglej več »
Jedrska cepitev
Cepitev urana Jêdrska cepítev (tudi jêdrska fisíja) je jedrska reakcija, pri kateri težko atomsko jedro razpade na dve srednjetežki jedri (cepitveni produkti), pri tem pa navadno odleti nekaj nevtronov.
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrska cepitev · Poglej več »
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrska energija · Poglej več »
Jedrska magnetna resonanca
300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrska magnetna resonanca · Poglej več »
Jedrski reaktor
Sredica majhnega jedrskega reaktorja, ki se uporablja za raziskave Jedrski reaktor Jedrski reaktor je značilna in najpomembnejša komponenta jedrske elektrarne, saj v njem poteka nadzorovana jedrska verižna reakcija, ki proizvaja toploto fizikalnim procesom, imenovanim cepitev jeder (fisija).
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrski reaktor · Poglej več »
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrsko orožje · Poglej več »
Jedrsko zlivanje
Jêdrsko zlívanje ali fuzíja je zlivanje vodikovih in drugih lahkih atomskih jeder v težja jedra.
Novo!!: Jedrska fizika in Jedrsko zlivanje · Poglej več »
John Douglas Cockcroft
Sir John Douglas Cockcroft, OM, CBE, KCB, angleški fizik, * 27. maj 1897, Todmorden, Anglija, † 18. september 1967, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Jedrska fizika in John Douglas Cockcroft · Poglej več »
Joseph John Thomson
Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.
Novo!!: Jedrska fizika in Joseph John Thomson · Poglej več »
Kaon
Kaon (tudi K mezon) (oznaka K \) je katerikoli izmed štirih podatomskih delcev (mezonov), ki jih označujemo s K^0, K^+, K^- \,.
Novo!!: Jedrska fizika in Kaon · Poglej več »
Marie Skłodowska-Curie
Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.
Novo!!: Jedrska fizika in Marie Skłodowska-Curie · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: Jedrska fizika in Meter · Poglej več »
Mion
Mión (v starejših virih (napačno) tudi μ-mezon) je v standardnem modelu fizike delcev skupno ime za par osnovnih delcev s pozitivnim in negativnim električnim nabojem.
Novo!!: Jedrska fizika in Mion · Poglej več »
Nevtron
barv ni pomembna, važno je le to, da vsaka barva nastopa enkrat) Nevtrón je hadron brez električnega naboja z maso 1,675 · 10-27 kg.
Novo!!: Jedrska fizika in Nevtron · Poglej več »
Niels Henrik David Bohr
Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.
Novo!!: Jedrska fizika in Niels Henrik David Bohr · Poglej več »
Osnovni naboj
Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.
Novo!!: Jedrska fizika in Osnovni naboj · Poglej več »
Otto Hahn
Otto Hahn, nemški kemik, nobelovec, * 8. marec 1879, Frankfurt, Nemčija, † 28. julij 1968, Göttingen.
Novo!!: Jedrska fizika in Otto Hahn · Poglej več »
Pierre Curie
Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.
Novo!!: Jedrska fizika in Pierre Curie · Poglej več »
Pospeševalnik
Eden od prvih pospeševalnikov iz leta 1937, razstavljen v muzeju znanosti v Londonu. Pospeševálnik je naprava, ki uporablja električno in/ali magnetno polje za pospeševanje električno nabitih delcev na visoko hitrost.
Novo!!: Jedrska fizika in Pospeševalnik · Poglej več »
Pozitron
Prva fotografija pozitrona (1932) Pozitron je antidelec elektrona.
Novo!!: Jedrska fizika in Pozitron · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Jedrska fizika in Proton · Poglej več »
Radij
Za geometrijski pomen pojma glej »polmer«. Radij je kemični element s simbolom Ra in atomskim številom 88.
Novo!!: Jedrska fizika in Radij · Poglej več »
Radioaktivnost
Mednarodni znak za radioaktivno nevarnost. Radioaktívnost je pojav, pri katerem nestabilno atomsko jedro razpade.
Novo!!: Jedrska fizika in Radioaktivnost · Poglej več »
Razpad beta
Razpad beta je radioaktivni razpad, pri katerem atomsko jedro izseva delec beta.
Novo!!: Jedrska fizika in Razpad beta · Poglej več »
Rentgenski žarki
Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).
Novo!!: Jedrska fizika in Rentgenski žarki · Poglej več »
Spin
Spín (iz angl. »vrtenje«) je lastna vrtilna količina delcev v kvantni mehaniki.
Novo!!: Jedrska fizika in Spin · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Jedrska fizika in Tir · Poglej več »
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Novo!!: Jedrska fizika in Uran · Poglej več »
Wilhelm Röntgen
Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).
Novo!!: Jedrska fizika in Wilhelm Röntgen · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Jedrska fizika in Združene države Amerike · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Jedrska fizika in Zvezda · Poglej več »
Zvezna funkcija
Zvézna fúnkcija je v matematiki funkcija, pri kateri majhna sprememba podatka povzroči majhno spremembo funkcijske vrednosti.
Novo!!: Jedrska fizika in Zvezna funkcija · Poglej več »
