James Gregory in Zgodovina števila π

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med James Gregory in Zgodovina števila π

James Gregory vs. Zgodovina števila π

James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh. 1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.

Algebrsko število

Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

Algebrsko število in James Gregory · Algebrsko število in Zgodovina števila π · Poglej več »

E (matematična konstanta)

rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.

E (matematična konstanta) in James Gregory · E (matematična konstanta) in Zgodovina števila π · Poglej več »

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Gottfried Wilhelm Leibniz in James Gregory · Gottfried Wilhelm Leibniz in Zgodovina števila π · Poglej več »

Hiperbola

Hiperbola, kosatica je ena izmed stožnic.

Hiperbola in James Gregory · Hiperbola in Zgodovina števila π · Poglej več »

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Isaac Newton in James Gregory · Isaac Newton in Zgodovina števila π · Poglej več »

Krožna funkcija

Króžne fúnkcije (tudi ciklométrične fúnkcije) so inverzi trigonometrijskih funkcij.

James Gregory in Krožna funkcija · Krožna funkcija in Zgodovina števila π · Poglej več »

Krog

Osnovne količine v krogu Króg je v evklidski geometriji množica vseh točk v ravnini, ki so od določene točke, središča kroga, oddaljene največ za polmer r. Krog omejuje sklenjena krivulja, ki jo imenujemo krožnica - to je množica točk v ravnini, ki so od središča oddaljene točno za polmer r. Obseg kroga meri o.

James Gregory in Krog · Krog in Zgodovina števila π · Poglej več »

Kvadratura kroga

Krog in kvadrat z enako ploščino Kvadratúra króga je znan problem klasične geometrije.

James Gregory in Kvadratura kroga · Kvadratura kroga in Zgodovina števila π · Poglej več »

Limita

Limíta je mejna vrednost, ki se ji neka količina približuje.

James Gregory in Limita · Limita in Zgodovina števila π · Poglej več »

Mnogokotnik

Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.

James Gregory in Mnogokotnik · Mnogokotnik in Zgodovina števila π · Poglej več »

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

James Gregory in Pi · Pi in Zgodovina števila π · Poglej več »

Potenčna vrsta

Poténčna vŕsta (ene spremenljivke) je v matematiki neskončna vrsta oblike: kjer je an koeficient n-tega člena, a konstanta in x neodvisna spremenljivka okrog a. Vrsta po navadi nastane kot Taylorjeva vrsta kakšne znane funkcije.

James Gregory in Potenčna vrsta · Potenčna vrsta in Zgodovina števila π · Poglej več »

Racionalno število

Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.

James Gregory in Racionalno število · Racionalno število in Zgodovina števila π · Poglej več »

Transcendentno število

Transcendéntno števílo je vsako kompleksno število, ki ni algebrsko, oziroma ni rešitev nobene polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.

James Gregory in Transcendentno število · Transcendentno število in Zgodovina števila π · Poglej več »

Trigonometrična funkcija

Trigonométrične (trigonometríjske) ali kótne fúnkcije so pomembne matematične funkcije.

James Gregory in Trigonometrična funkcija · Trigonometrična funkcija in Zgodovina števila π · Poglej več »

Vrsta (matematika)

Vŕsta ali števílska vŕsta v matematiki pomeni vsoto zaporedja njenih členov.

James Gregory in Vrsta (matematika) · Vrsta (matematika) in Zgodovina števila π · Poglej več »