Hitreje kot brskalnik!
33 odnosi: Angelo Amato, Štefan I. Ogrski, Črna knjiga komunizma, Bazilika, Beatifikacija, Budimpešta, Druga svetovna vojna, Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, Jožef Vandor, Kardinal, Madžari, Madžarska, Mezőnyárád, Ministrant, Mučenec, Nemčija, Papež Frančišek, Péter Erdő, Prva svetovna vojna, Rim, Rimskokatoliška cerkev, Salezijanci, Seznam madžarskih svetnikov, Szolnok, Tiskarna, Vojvodina, Srbija, Zoltán Meszlényi, 19. oktober, 1914, 1953, 2013, 26. oktober, 8. junij.
Angelo Amato
Angelo Amato, SDB (*8. junij 1938 Molfetta, Bari, Italija) je kardinal Katoliške Cerkve Bil je tajnik Kongregacije za verski nauk od 2002 do 2008 in nato 10 let (do upokojitve 2018) Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov.
Novo!!: István Sándor in Angelo Amato · Poglej več »
Štefan I. Ogrski
Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.
Novo!!: István Sándor in Štefan I. Ogrski · Poglej več »
Črna knjiga komunizma
Črna knjiga komunizma: zločini, teror, zatiranje (originalni naslov v fr. Le Livre noir du communisme: Crimes, terreur, répression) je knjiga, ki jo je napisalo več evropskih znanstvenikov, uredil pa jo je francoski zgodovinar Stéphane Courtois.
Novo!!: István Sándor in Črna knjiga komunizma · Poglej več »
Bazilika
svetemu Petru, stoji v Vatikanu Bazilika je naziv, ki ga prejme neka cerkev zaradi svojega posebnega liturgičnega in pastoralnega pomena, po navadi kot pomemben romarski kraj.
Novo!!: István Sándor in Bazilika · Poglej več »
Beatifikacija
Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.
Novo!!: István Sándor in Beatifikacija · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: István Sándor in Budimpešta · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: István Sándor in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, uradno Evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma, imenovan tudi mednarodni dan črnega traku ali v nekaterih evropskih državah z drugimi imeni, se obeležuje 23. avgusta kot dan vseevropskega spominjanja žrtev totalitarnih diktatur v Evropi 20.
Novo!!: István Sándor in Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov · Poglej več »
Jožef Vandor
Jožef Vandor SDB, madžarski salezijanec, duhovnik, misijonar ter častitljivi; (rojen kot József Wech, znan tudi kot Vándor József, José Vandor, Wech József, oče Puchner), * 29. oktober 1909, Dorog (Komárom-Esztergomska županija Avstro-Ogrska; danes: Madžarska), † 8. oktober 1979, Santa Clara, (Kuba, Amerika).
Novo!!: István Sándor in Jožef Vandor · Poglej več »
Kardinal
Grbovno okrasje kardinala škofa rdeče barve Kardinal je visoki cerkveni dostojanstvenik znotraj Rimokatoliške cerkve.
Novo!!: István Sándor in Kardinal · Poglej več »
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Novo!!: István Sándor in Madžari · Poglej več »
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Novo!!: István Sándor in Madžarska · Poglej več »
Mezőnyárád
Mezőnyárád je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Mezőkövesdi Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Novo!!: István Sándor in Mezőnyárád · Poglej več »
Ministrant
Zvončki Skupina mašnih strežnikov Ministrant ali mašni strežnik je oseba, ki duhovniku-mašniku pomaga pri izvedbi maše (zlasti v Rimskokatoliški cerkvi).
Novo!!: István Sándor in Ministrant · Poglej več »
Mučenec
Sv. Sebastijan Mučenec je človek, ki je zaradi pripadnosti neki religiji ali družbeni skupini ujet, mučen in umorjen bodisi po obsodbi ali brez nje in ta religija ali družbena skupina ohranja spomin nanj in ga ima za vzor.
Novo!!: István Sándor in Mučenec · Poglej več »
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Novo!!: István Sándor in Nemčija · Poglej več »
Papež Frančišek
Frančišek (lat. Franciscus, it. Francesco, šp. Francisco, angl. Francis; rojstno ime Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 266.
Novo!!: István Sándor in Papež Frančišek · Poglej več »
Péter Erdő
Péter Erdő, madžarski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. junij 1952, Budimpešta.
Novo!!: István Sándor in Péter Erdő · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: István Sándor in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Novo!!: István Sándor in Rim · Poglej več »
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Novo!!: István Sándor in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »
Salezijanci
Salezijanci (lat. Societas Salesiana S. Joannis Bosco.
Novo!!: István Sándor in Salezijanci · Poglej več »
Seznam madžarskih svetnikov
Seznam madžarskih svetnikov zajema ogrske in madžarske svetnike, blažene in častitljive, ki so madžarskega porekla ali pa so z madžarsko zgodovino povezani.
Novo!!: István Sándor in Seznam madžarskih svetnikov · Poglej več »
Szolnok
Szolnok je mesto in središče županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szolnoki Županije Jász-Nagykun-Szolnok.
Novo!!: István Sándor in Szolnok · Poglej več »
Tiskarna
Tiskarna je industrijski obrat za tiskanje literature.
Novo!!: István Sándor in Tiskarna · Poglej več »
Vojvodina, Srbija
Avtonomna pokrajina Vojvodina (srbsko Аутономна Покрајина Војводина, madžarsko Vajdaság Autonóm Tartomány, romunsko Provincia Autonomă Voivodina, hrvaško Autonomna Pokrajina Vojvodina, rusinsko Автономна Покраїна Войводина) je avtonomno območje na severu Srbije.
Novo!!: István Sándor in Vojvodina, Srbija · Poglej več »
Zoltán Meszlényi
Zoltán Lajos Meszlényi, madžarski katoliški škof, mučenec in blaženi; * 2. januar 1892, Hatvan, Avstro-Ogrska; † 4. marec 1951, Kistarcsa, Madžarska.
Novo!!: István Sándor in Zoltán Meszlényi · Poglej več »
19. oktober
19.
Novo!!: István Sándor in 19. oktober · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: István Sándor in 1914 · Poglej več »
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: István Sándor in 1953 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: István Sándor in 2013 · Poglej več »
26. oktober
26.
Novo!!: István Sándor in 26. oktober · Poglej več »
8. junij
8.
Novo!!: István Sándor in 8. junij · Poglej več »
