Podobnosti med Istra in Umag
Istra in Umag še 28 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Bašanija, Brtonigla, Buje, Istra, Crveni Vrh, Druga svetovna vojna, Hrvaška, Ilirske province, Istrska županija, Italijanščina, Italijansko kraljestvo, Katoro, Kraljevina Italija, Lovrečica, Mesto, Napoleon Bonaparte, Novigrad, Istra, Obala, Oglejski patriarhat, Petrovija, Polotok, Prva svetovna vojna, Savudrija, Slovenija, Sveta Marija na Krasu, Umag, Umag, Zambratija.
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Avstrijsko primorje in Istra · Avstrijsko primorje in Umag ·
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Avstro-Ogrska in Istra · Avstro-Ogrska in Umag ·
Bašanija
Bašanija (italijansko Bassania) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Bašanija in Istra · Bašanija in Umag ·
Brtonigla
Brtonigla (italijansko Verteneglio) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (2011 je imela še 1626 prebivalcev, 2021 pa 1523), ki upravno spada v Istrsko županijo in obsega še 4 druga samostojna naselja: Nova Vas, Fiorini, Karigador in Radini.
Brtonigla in Istra · Brtonigla in Umag ·
Buje, Istra
Buje (italijansko Buie d'Istria) so istrsko mesto z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (največ, 3.200 prebivalcev je imelo 1921 in 1991) in sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Buje) z okoli 5.000 prebivalci (5.182 leta 2011, po popisu iz 2021 pa le še 4.451), ki upravno spada v Istrsko županijo, je pa tudi prometno in infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama Dragonjo (oz. slovensko mejo) na severu in dolino reke Mirne, na jugu, imenovane Bujščina (hrv. Bujština) in je v zadnjem obdobju Jugoslavije predstavljalo tudi uradno administrativno celoto, nekdanjo veliko občino Buje, ki je nastala po združitvi z občinama Umag in Novigrad, zdaj pa so na tem ozemlju poleg omenjenih dveh mestnih obmorskih občin še "navadne" občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj.
Buje, Istra in Istra · Buje, Istra in Umag ·
Crveni Vrh
Panorama Pirana s Crvenega Vrha Crveni Vrh (italijansko Monte Rosso) je naselje na Savudrijskem polotoku na južni obali Piranskega zaliva Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa v Istrsko županijo.
Crveni Vrh in Istra · Crveni Vrh in Umag ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Istra · Druga svetovna vojna in Umag ·
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Hrvaška in Istra · Hrvaška in Umag ·
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Ilirske province in Istra · Ilirske province in Umag ·
Istrska županija
Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km²) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).
Istra in Istrska županija · Istrska županija in Umag ·
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Istra in Italijanščina · Italijanščina in Umag ·
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Istra in Italijansko kraljestvo · Italijansko kraljestvo in Umag ·
Katoro
Katoro (italijansko Catoro) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Istra in Katoro · Katoro in Umag ·
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Istra in Kraljevina Italija · Kraljevina Italija in Umag ·
Lovrečica
Lovrečica (nekdaj San Lorenzo di Daila) je naselje in majhno pristanišče ob severozahodni obali Istre, ki upravno spada pod mesto Umag oz.
Istra in Lovrečica · Lovrečica in Umag ·
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Istra in Mesto · Mesto in Umag ·
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Istra in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Umag ·
Novigrad, Istra
desno Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo.
Istra in Novigrad, Istra · Novigrad, Istra in Umag ·
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Istra in Obala · Obala in Umag ·
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Istra in Oglejski patriarhat · Oglejski patriarhat in Umag ·
Petrovija
Petrovija (italijansko Petrovia) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Istra in Petrovija · Petrovija in Umag ·
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Istra in Polotok · Polotok in Umag ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Istra in Prva svetovna vojna · Prva svetovna vojna in Umag ·
Savudrija
Savudrija (italijansko Salvore) je istrsko obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag in Istrsko županijo.
Istra in Savudrija · Savudrija in Umag ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Istra in Slovenija · Slovenija in Umag ·
Sveta Marija na Krasu, Umag
Sveta Marija na Krasu (včasih tudi samo Marija na Krasu) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Istra in Sveta Marija na Krasu, Umag · Sveta Marija na Krasu, Umag in Umag ·
Umag
Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).
Istra in Umag · Umag in Umag ·
Zambratija
Zambratija (italijansko Zambrattia) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Istra in Umag imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Istra in Umag
Primerjava med Istra in Umag
Istra 224 odnose, medtem ko je Umag 84. Saj imajo skupno 28, indeks Jaccard je 9.09% = 28 / (224 + 84).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Istra in Umag. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: