Hrvaško-slovenski kmečki upor in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hrvaško-slovenski kmečki upor in Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Hrvaško-slovenski kmečki upor vs. Kraljevina Hrvaška (1527–1868)

Slavi vojvodine Kranjske Hrvaško-slovenski kmečki upor (hrvaško seljačka buna), Gubčev upor (hrvaško Gupčeva buna) ali Gubčev kmečki upor je bil eden izmed številnih kmečkih uporov na slovenskem, bil je med največjimi in najboljše organiziran. Habsburška Kraljevina Hrvaška (hrvaško Kraljevina Hrvatska, madžarsko Horvát Királyság, nemško Königreich Kroatien) je bila od leta 1527 do 1868 del Habsburške monarhije. ki je bila od leta 1804 do 1867 znana kot Avstrijsko cesarstvo, in del Dežel ogrske krone. Veliko časa, zlasti zadnja leta, je bila neposredno podrejena cesarski Avstriji. Glavno mesto Kraljevine Hrvaške je bil Zagreb. Do 18. stoletja je Kraljevina Hrvaška obsegala samo majhen severozahodni del sedanje Hrvaške okoli Zagreba in ozek pas jadranske obale okoli Reke, ki ni spadal niti v habsburško Vojno krajino niti v Osmansko cesarstvo. Od leta 1744 do 1868 je bila v Kraljevino Hrvaško vključena tudi njej podrejena Kraljevina Slavonija, pred tem del Osmanskega cesarstva in zatem nekaj časa del Vojne krajine. Ozemlje Slavonije je bilo leta 1744 reorganizirano v kraljevino, avtonomno znotraj Kraljevine Hrvaške. Leta 1868 sta se kraljevini združili v Kraljevino Hrvaška-Slavonija.

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Habsburška monarhija in Hrvaško-slovenski kmečki upor · Habsburška monarhija in Kraljevina Hrvaška (1527–1868) · Poglej več »

Matija Gubec

''Usmrtitev Matije Gubca''(Oton Iveković, 1912) Matija Gubec, pravo ime Ambrož Gubec, hrvaški kmet in vojskovodja kmečkega upora, * okoli 1548, Hižakovec, † 15. februar 1573, Zagreb.

Hrvaško-slovenski kmečki upor in Matija Gubec · Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Matija Gubec · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Hrvaško-slovenski kmečki upor in Osmansko cesarstvo · Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Osmansko cesarstvo · Poglej več »

Rimskokatoliška cerkev

Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.

Hrvaško-slovenski kmečki upor in Rimskokatoliška cerkev · Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Rimskokatoliška cerkev · Poglej več »

Tlačanstvo

Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.

Hrvaško-slovenski kmečki upor in Tlačanstvo · Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Tlačanstvo · Poglej več »

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Hrvaško-slovenski kmečki upor in Zagreb · Kraljevina Hrvaška (1527–1868) in Zagreb · Poglej več »