Hinduizem in Višnu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hinduizem in Višnu

Hinduizem vs. Višnu

Aum, najsvetejši glas in najbolj bistven znak hinduizma, vzet iz Plesa s Šivo, ki predstavlja prvo prikazovanje nevidnega brahmana Hinduízem ali híndujstvo (सनातन धर्म; Sanātana Darma, približno trajna vera) splošno velja za najstarejšo glavno svetovno vero. Višnu (sanskrtsko विष्‍णु, Viṣṇu) je hindujski bog, vrhovni bog Vaišnavizma (eden od treh glavnih apoenov hinduizma) in eden od treh vrhovnih božanstev (Trimurti) hinduizma.. Je znan tudi kot Narayana in Hari. Kot eden izmed petih primarnih oblik Boga v Smarta tradiciji, ki je bil zasnovan kot "ohranjevalec ali Protector" v Trimurti, hindujski Trojici božanskosti. V hindujskih svetih besedilih Višnuja običajno opisujejo da ima temno polt kot z vodo napolnjeni oblaki in da ima štiri roke. Upodobljen je kot svetlo modro bitje, saj so njegove inkarnacije Rama in Krišna. Ima padma (Lotosov cvet) v svoji spodnji levi roki, kaumodaki gada (žezlo) v svoji spodnji desni roki, panchajanya shankha (školjka) v svoji zgornji levi roki in disk, orožje ki velja za enega od najmočnejših orožij po hindujski veri sudarshana chakra v svoji zgornji desni roki.

Šiva

Šiva (sanskrtsko v devanāgarīju शिव) ali Siva (izgovori se z mehkim š) je eden izmed treh vrhovnih bogov v hinduizmu in vrhovni Bog, oziroma Univerzalna Zavest v šivaizmu.

Šiva in Hinduizem · Šiva in Višnu · Poglej več »

Brahma

Brahma, plastika iz 19. stoletja Brahma (sans. ब्रह्मा) je v hinduizmu najvišji bog, stvarnik sveta in usmerjevalec vesolja v eni svetovni dobi.

Brahma in Hinduizem · Brahma in Višnu · Poglej več »

Joga

Jóga je skupina fizičnih, duševnih in duhovnih praks ali disciplin, ki izvirajo iz starodavnih hindujskih duhovnih urjenj, pri kateri z dihalnimi vajami, telesnimi položaji oz.

Hinduizem in Joga · Joga in Višnu · Poglej več »

Krišna

Krišna igra na piščal Krišna je hindujski bog, sin Vasudeve.

Hinduizem in Krišna · Krišna in Višnu · Poglej več »

Mahabharata

(devanāgarī: महाभारत)) je eden od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, drugi je Ramajana. Mahabharata je osrednje delo hinduizma in s tem izjemno pomembno kulturno izročilo Indijske podceline. Poleg epične pripovedi o Bitki pri Kurkšetri in o usodi princev Kaurava in Pandava vsebuje Mahabharata filozofske in verske teme, kot na primer pogovor o štirih "ciljih življenja" - tako imenovanih purušartah (12.161). Med temeljnimi deli in pesnitvami Mahabharate je najti Bhagavad Gito, zgodbo o Damajanti, skrajšano različico Ramajane in Rišjasringa, ki se pogosto štejejo za samostojna dela. Mahabharata je najdaljši ep sveta, opisujejo ga kot "najdaljšo pesem, kar so jih kdajkoli spesnili". V najdaljši inačici jo sestavlja 100,000 šlok ali več kot 200,000 posameznih vrstic (šloka je kuplet, to je, sestavljata jo dve vrstici), in dolgih proznih delov. S svojo dolžino okoli 1.8 milijon besed je Mahabharata okoli štirikrat daljša od Ramajane ali okoli desetkrat daljša od skupne dolžine Iliade in Odiseje. W. J. Johnson je primerjal pomen Mahabharate za civilizacijo s pomenom Biblije, grških dram, Korana, del Shakespearea, Homerja.

Hinduizem in Mahabharata · Mahabharata in Višnu · Poglej več »

Ramajana

Rama (desno) sedi na ramenih Hanumana Ramajana /izgovori Rāmāyaṇa/ (devanāgarī/nāgarī: रामायण), je drugi od dveh najpomembnejših sanskrtskih epov stare Indije, prvi je Mahabharata.

Hinduizem in Ramajana · Ramajana in Višnu · Poglej več »

Sanskrt

devanāgarī Sanskŕt (devanāgarī/nāgarī) je klasični jezik Indijske podceline ter klasični jezik hinduizma in drugih indijskih religij.

Hinduizem in Sanskrt · Sanskrt in Višnu · Poglej več »

Vede

Vede so zelo obširna zbirka besedil, eno najstarejših, ki predstavljajo enega od temeljev indijske filozofije in religij, ki so nastale na njenem ozemlju.

Hinduizem in Vede · Vede in Višnu · Poglej več »