Hitreje kot brskalnik!
65 odnosi: Acetilholin, Adrenalin, Akademik, Akcijski potencial, Amin, Anafilaksija, Anafilaktični šok, Angleži, Anglija, Arterija, Copleyjeva medalja, Domača mačka, Druga svetovna vojna, Encim, Farmakologija, Fiziologija, Ganglij, Gladka mišica, Hipofiza, Histamin, Imunost, Japonska, Jedrska energija, John Carew Eccles, Kapilara, Kemična sinapsa, Kraljeva družba, Kraljeva medalja, Krvna plazma, Krvni tlak, London, Maternica, Medicina, Muskarin, Nacionalna akademija znanosti (ZDA), Nadledvična žleza, Nevron, Nikotin, Nobelov sklad, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Organ (biologija), Otto Loewi, Parasimpatično živčevje, Poskusi na živalih, Predsednik Kraljeve družbe, Preobčutljivostna reakcija, Protitelo, Prva svetovna vojna, Red britanskega imperija, ..., Rod (biologija), Simpatično živčevje, Sir (naziv), Srce, Tkivo, Transfuzija krvi, Univerza v Cambridgeu, Univerzitetni kolidž v Londonu, Vzdražnost, Znanost, 1875, 1940., 1968, 6. september, 7. november. Razširi indeks (15 več) »
Acetilholin
Acetilholin (pogosto okrajšano imenovan tudi ACh) je bil prvi identificirani živčni prenašalec.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Acetilholin · Poglej več »
Adrenalin
Adrenalin ali tudi epinefrin je hormon in živčni prenašalec, ki ga izloča nadledvična žleza (sprošča se iz sredice nadledvične žleze) in posreduje pri pretvorbi glikogena v glukozo.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Adrenalin · Poglej več »
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Akademik · Poglej več »
Akcijski potencial
Akcijski potencial je kratkotrajen prehoden preobrat membranskega potenciala vzdražne celice.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Akcijski potencial · Poglej več »
Amin
Splošna zgradba amina. Amini so organske spojine s funkcionalno skupino, ki vsebuje dušikov atom s parom neveznih elektronov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Amin · Poglej več »
Anafilaksija
Anafilaksíja (tudi anafiláksa) je resna preobčutljivostna reakcija, ki se pojavi hitro in lahko povzroči smrt.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Anafilaksija · Poglej več »
Anafilaktični šok
Anafilaktični šok je življenjsko ogrožajoča alergijska reakcija, ki jo povzroči stik organizma z alergenom (pik žuželke, zaužita hrana, zdravila...). Pojavi se odpoved funkcije obtočil ter se pogosto konča s smrtjo.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Anafilaktični šok · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Angleži · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Anglija · Poglej več »
Arterija
Arterija ali odvodnica je žila, ki vodi kri iz srca v druge organe in tkiva.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Arterija · Poglej več »
Copleyjeva medalja
Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Copleyjeva medalja · Poglej več »
Domača mačka
Odrasla mačka Domača mačka (znanstveno ime Felis catus, redko Felis silvestris catus) je domača žival iz družine mačk.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Domača mačka · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Encim
TIM. TIM je katalitično popoln encim, kar pomeni, da je njegova hitrost pretvorbe omejena ali skoraj omejena na difuzijsko hitrost substrata. Encim ali fermènt (grško ενζυμον - v kvasu, od tod tudi slovensko ime kvasína) je beljakovina ali beljakovinski kompleks, ki katalizira biokemične reakcije v živih ali neživih celicah, kar pomeni, da uravnava hitrost in smer teh reakcij, pri čemer se sam ne porablja in se trajno ne spremeni.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Encim · Poglej več »
Farmakologija
Farmakologija (iz grških besed φάρμακον - zdravilo in λόγος - veda) je veda, ki proučuje medsebojno delovanje zdravila in organizma.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Farmakologija · Poglej več »
Fiziologija
Fiziologija (iz besed Physis, narava + Logos, veščina, znanost) je panoga biologije, ki proučuje življenjske procese v organizmih.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Fiziologija · Poglej več »
Ganglij
Mikroskopski preparat človeškega ganglija Ganglij ali živčni vozel je skupek živčnega tkiva v živčnem sistemu živali.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Ganglij · Poglej več »
Gladka mišica
Celice gladke mišičnine Gladke mišice predstavljajo mišičnino votlih in cevastih organov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Gladka mišica · Poglej več »
Hipofiza
Lega hipofize v lobanji Hipofiza ali možganski privesek (glandula pituitaria, hypophysis) je endokrina žleza (žleza z notranjim izločanjem), nameščena na predelu lobanje v turškem sedlu, ki je zadolžena za uravnavanje delovanja mnogih drugih, njej podrejenih endokrinih žlez (med drugim ščitnice, skorje nadledvične žleze in spolnih žlez).
Novo!!: Henry Hallett Dale in Hipofiza · Poglej več »
Histamin
Histamín je biogeni amin, dekarboksilirani histidin, ki je v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih ter zlasti v zrncih krvnih in tkivnih bazofilcev in izkazuje učinke na kapilare, gladko mišičnino, srce in žleze.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Histamin · Poglej več »
Imunost
Imúnost (iz latinske besede immunis - imun) je medicinski izraz za stanje relativne nedovzetnosti za okužbe ali bolezni oz.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Imunost · Poglej več »
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Japonska · Poglej več »
Jedrska energija
vrelovodnega reaktorja, ki je v zgradbi s kupolasto streho Jêdrska energíja je energija, sproščena pri jedrski reakciji, kot so jedrski razpad, razcep jedra in jedrsko zlivanje.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Jedrska energija · Poglej več »
John Carew Eccles
Sir John Carew Eccles, FRS, avstralski nevrofiziolog, nobelovec, * 27. januar 1903, Melbourne, Avstralija, † 2. maj 1997, Locarno, Švica.
Novo!!: Henry Hallett Dale in John Carew Eccles · Poglej več »
Kapilara
Sistem žil Kapilara ali (krvna) lasnica je najtanjša krvna žila v telesu, ki ima premer 0,01–0,2 mm.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Kapilara · Poglej več »
Kemična sinapsa
receptorji; A-živčni končič presinaptičnega celice (nevrona); B-Sinaptična špranja; C-Postsinaptična celica (živčna, mišična ali žlezna celica) Sinapsa (grško syn, skupaj + haptein, stiskati) ali preklop je najpogosteje stik med dvema sosednjima nevronoma oz.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Kemična sinapsa · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Kraljeva družba · Poglej več »
Kraljeva medalja
Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Kraljeva medalja · Poglej več »
Krvna plazma
Krvna plazma je tekoča sestavina krvi, v kateri so suspendirane krvne celice.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Krvna plazma · Poglej več »
Krvni tlak
prekatu (modro) med sistolo in diastolo Krvni tlak je tlak krvi v žilah.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Krvni tlak · Poglej več »
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Henry Hallett Dale in London · Poglej več »
Maternica
Máternica (latinsko Uterus, grško Metra ali Hystera) je del ženskih spolnih organov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Maternica · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Medicina · Poglej več »
Muskarin
Muskarín je toksični alkaloid, ki je v nekaterih gobah (npr. v rdeči mušnici) in deluje kot agonist na muskarinskih receptorjih v vegetativnem in osrednjem živčevju.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Muskarin · Poglej več »
Nacionalna akademija znanosti (ZDA)
Sedež akademije v Washingtonu Nacionalna akademija znanosti (okrajšano NAS) je zasebna, nepridobitna akademska ustanova s sedežem v Washingtonu, ZDA.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nacionalna akademija znanosti (ZDA) · Poglej več »
Nadledvična žleza
Ledvice in nadledvični žlezi (''na sliki Adrenal Gland'') Nadledvični žlezi tudi nadledvičnici, nadobistnici ali suprarenalni žlezi sta parni endokrini žlezi, ki se nahajta nad ledvicami.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nadledvična žleza · Poglej več »
Nevron
Nevroni, živčne celice ali ganglijske celice so glavni gradniki živčevja.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nevron · Poglej več »
Nikotin
Nikotín je tekoči alkaloid, ki se nahaja v rastlinah iz družine razhudnikovk, zlasti v različnih vrstah tobaka in v koki, v manjših količinah pa tudi v paradižniku, krompirju, jajčevcih in papriki.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nikotin · Poglej več »
Nobelov sklad
Logotip Nobelov sklad (švedsko Nobelstiftelsen) je zasebna ustanova s sedežem v Stockholmu na Švedskem, katere glavni dejavnosti sta podeljevanje Nobelovih nagrad in upravljanje s finančnimi sredstvi, ki jih je švedski izumitelj Alfred Nobel v svoji oporoki namenil za vsakoletno nagrajevanje »tistih, ki so tekom predhodnega leta napravili največjo korist človeštvu«.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nobelov sklad · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino · Poglej več »
Organ (biologija)
Leonarda da Vincija, okoli 1507 Organ (iz grške besede ὄργανον - organon: »inštrument, orodje«) je v biologiji urejen skupek tkiv, ki v organizmu opravlja določeno nalogo oz.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Organ (biologija) · Poglej več »
Otto Loewi
Otto Loewi, nemško-ameriški nevroznanstvenik in farmakolog, * 3. junij 1873, Frankfurt ob Majni, Nemčija, † 25. december 1961, New York, Združene države Amerike.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Otto Loewi · Poglej več »
Parasimpatično živčevje
Parasimpatično živčevje ali parasimpatik predstavlja vegetativne živce, ki izvirajo iz možganskega debla in iz križnega dela hrbtenjače.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Parasimpatično živčevje · Poglej več »
Poskusi na živalih
Laboratorijska podgana Poskusi na živalih so eksperimentalna metoda v biologiji, ki temelji na uporabi živih živali (izključujoč človeka) za preučevanje bioloških procesov.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Poskusi na živalih · Poglej več »
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Predsednik Kraljeve družbe · Poglej več »
Preobčutljivostna reakcija
Preobčutljivostna reakcija je nenormalno hud odziv organizma na kako snov, ki je lahko sama po sebi neškodljiva.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Preobčutljivostna reakcija · Poglej več »
Protitelo
Shema osnovne zgradbe molekule imunoglobulina.1: FaB (''fragment, antigen binding'') - regija za vezavo antigena2: Fc (''fragment, crystallizable'') - regija za vezavo na druge elemente imunskega sistema3: Težka veriga4: Lahka veriga5: Mesto vezave antigena6: Tečaj Protitelo je topna glikoproteinska molekula iz skupine imunoglobulinov, ki se je sposobna vezati na tujke in jim s tem prepreči, da bi škodovali organizmu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Protitelo · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red britanskega imperija
Red britanskega imperija Red britanskega imperija (izvirno angleško The Most Excellent Order of the British Empire) je britanski viteški red, ki ga je 4.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Red britanskega imperija · Poglej več »
Rod (biologija)
Ród (latinsko Genus) je ena od osnovnih taksonomskih kategorij v sistemu znanstvene klasifikacije živih bitij.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Rod (biologija) · Poglej več »
Simpatično živčevje
Simpatično živčevje ali simpatikus zajema vegetativne živce, ki izvirajo iz torakalnega in lumbalnega dela hrbtnega mozga.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Simpatično živčevje · Poglej več »
Sir (naziv)
Sir tudi je naziv vitezov in baronetov v Združenem kraljestvu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Sir (naziv) · Poglej več »
Srce
pljuči Srcé (latinsko cor, cordis) je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Srce · Poglej več »
Tkivo
Tkivo je skupek istovrstnih diferenciranih celic, ki so med seboj povezane preko intercelularnih povezav in preko ekstracelularnega matriksa.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Tkivo · Poglej več »
Transfuzija krvi
Pacient prejema kri skozi kanilo dekstroze in adenina (CPDA) Transfuzija krvi je medicinski postopek, pri katerem prejemnik dobi kri ali krvne proizvode intravensko v svoj krvni obtok, kot nadomestilo za pomanjkanje sestavnih delov krvi.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Transfuzija krvi · Poglej več »
Univerza v Cambridgeu
Univerza v Cambridgeu (angleško, latinsko Universitas Cantabrigiensis) je univerza v Cambridgeu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1209 in velja za drugo najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu (za Univerzo v Oxfordu) in četrto najstarejšo v zahodnem (neislamskem) svetu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Univerza v Cambridgeu · Poglej več »
Univerzitetni kolidž v Londonu
Univerzitetni kolidž v Londonu (kratica UCL) je javna univerza s sedežem v Londonu in najstarejša ter največja članica sistema Univerze v Londonu.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Univerzitetni kolidž v Londonu · Poglej več »
Vzdražnost
Vzdražnost je v fiziologiji sposobnost celic in tkiv, ki jih te celice sestavljajo, da se odzivajo na notranje ali zunanje dražljaje kot so signalne molekule, spremembe v koncentraciji ionov ali mehanske sile z depolarizacijo membrane.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Vzdražnost · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Henry Hallett Dale in Znanost · Poglej več »
1875
1875 (MDCCCLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Novo!!: Henry Hallett Dale in 1875 · Poglej več »
1940.
1940. je peto desetletje v 20. stoletju med letoma 1940 in 1949.
Novo!!: Henry Hallett Dale in 1940. · Poglej več »
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Henry Hallett Dale in 1968 · Poglej več »
6. september
6.
Novo!!: Henry Hallett Dale in 6. september · Poglej več »
7. november
7.
Novo!!: Henry Hallett Dale in 7. november · Poglej več »
