Podobnosti med Grki in Starogrška književnost
Grki in Starogrška književnost še 46 stvari v skupni (v Unijapedija): Ahemenidsko cesarstvo, Ahil, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Antična Šparta, Antigona, Antiohija, Arhaična Grčija, Aristotel, Atene, Atom, Delfi, Egipt, Filozofija, Geografija, Grška temna doba, Grško-perzijske vojne, Herodot, Heziod, Homer, Horacij, Iliada, Klasična Grčija, Kreta, Ksenofont, Lezbos, Linearna pisava B, Medicina, Mikenska doba, Odiseja, ..., Olimpijske igre, Pandora, Pesništvo, Platon, Plutarh, Sapfo, Sicilija, Sofoklej, Sokrat, Sredozemlje, Tesalija, Trakija, Tukidid, Zevs, Zgodovina, Znanost. Razširi indeks (16 več) »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Ahemenidsko cesarstvo in Grki · Ahemenidsko cesarstvo in Starogrška književnost ·
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Ahil in Grki · Ahil in Starogrška književnost ·
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Aleksander Veliki in Grki · Aleksander Veliki in Starogrška književnost ·
Aleksandrija
Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.
Aleksandrija in Grki · Aleksandrija in Starogrška književnost ·
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Antična Šparta in Grki · Antična Šparta in Starogrška književnost ·
Antigona
za dramo Dušana Jovanovića glej Antigona (Jovanović) Antigona je v grški mitologiji herojinja in princesa.
Antigona in Grki · Antigona in Starogrška književnost ·
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Antiohija in Grki · Antiohija in Starogrška književnost ·
Arhaična Grčija
Arhaična doba je obdobje grške zgodovine, ki je trajalo od 8.
Arhaična Grčija in Grki · Arhaična Grčija in Starogrška književnost ·
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Aristotel in Grki · Aristotel in Starogrška književnost ·
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Atene in Grki · Atene in Starogrška književnost ·
Atom
Helijev atom Atóm je najmanjši del snovi, ki ga kemijsko ne moremo več razstaviti.
Atom in Grki · Atom in Starogrška književnost ·
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Delfi in Grki · Delfi in Starogrška književnost ·
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Egipt in Grki · Egipt in Starogrška književnost ·
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Filozofija in Grki · Filozofija in Starogrška književnost ·
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Geografija in Grki · Geografija in Starogrška književnost ·
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Grška temna doba in Grki · Grška temna doba in Starogrška književnost ·
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Grško-perzijske vojne in Grki · Grško-perzijske vojne in Starogrška književnost ·
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Grki in Herodot · Herodot in Starogrška književnost ·
Heziod
Heziod (tudi Hesiod) (Hêsíodos, latinsko Hesiodus), grški pesnik in rapsod, živel okoli 700 pr. n. št. v Askri v Beociji.
Grki in Heziod · Heziod in Starogrška književnost ·
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Grki in Homer · Homer in Starogrška književnost ·
Horacij
Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.
Grki in Horacij · Horacij in Starogrška književnost ·
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Grki in Iliada · Iliada in Starogrška književnost ·
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Grki in Klasična Grčija · Klasična Grčija in Starogrška književnost ·
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Grki in Kreta · Kreta in Starogrška književnost ·
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr. n. št., Antični Korint, Grčija.
Grki in Ksenofont · Ksenofont in Starogrška književnost ·
Lezbos
Lega Lezbosa v Egejskem morju Lezbos (grško: Lésbos, tudi prečrkovano Lesvos) je grški otok v severovzhodnem delu Egejskega morja.
Grki in Lezbos · Lezbos in Starogrška književnost ·
Linearna pisava B
Linearna pisava B je večinoma zlogovni grafični sistem, ki so ga v drugi polovici drugega tisočletja pred našim štetjem uporabljali za zapisovanje stare oblike grščine.
Grki in Linearna pisava B · Linearna pisava B in Starogrška književnost ·
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Grki in Medicina · Medicina in Starogrška književnost ·
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Grki in Mikenska doba · Mikenska doba in Starogrška književnost ·
Odiseja
Odiseja (Odísseia) je grški junaški ep.
Grki in Odiseja · Odiseja in Starogrška književnost ·
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Grki in Olimpijske igre · Olimpijske igre in Starogrška književnost ·
Pandora
Julesa Josepha Lefebvra iz leta 1882 V grški mitologiji naj bi bila Pandora (v stari grščini, Πανδώρα, ki izhajajo iz πᾶς »vsi« in δῶρον "darilo") prva ženska, ki je bila narejena iz gline.
Grki in Pandora · Pandora in Starogrška književnost ·
Pesništvo
kitice imajo grafično podobo keliha za vino Pesništvo ali poetika je literarna zvrst, pomeni pisanje pesmi, ki z estetskimi in pogosto tudi ritmičnimi lastnostmi uporabljenega jezika vzbujajo v bralcu asociacije, ki presegajo dobesedni pomen, s tem pa tudi čustva.
Grki in Pesništvo · Pesništvo in Starogrška književnost ·
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Grki in Platon · Platon in Starogrška književnost ·
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Grki in Plutarh · Plutarh in Starogrška književnost ·
Sapfo
Sapfo (atiška grščina: Sapfó, eolska grščina: Psápfo), antična grška pesnica, * med 630 pr. n. št. in 612 pr. n. št., Eres, otok Lesbos, Grčija.
Grki in Sapfo · Sapfo in Starogrška književnost ·
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Grki in Sicilija · Sicilija in Starogrška književnost ·
Sofoklej
Sófoklej ali Sófokles (Sofoklés), grški dramatik, * okoli 495 pr. n. št., Kolon, Grčija, † okoli 406 pr. n. št.
Grki in Sofoklej · Sofoklej in Starogrška književnost ·
Sokrat
Sokrat (Sōkrátēs), grški filozof, *4. junij 470 pr. n. št., Atene, Grčija, † 399 pr. n. št., Atene.
Grki in Sokrat · Sokrat in Starogrška književnost ·
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Grki in Sredozemlje · Sredozemlje in Starogrška književnost ·
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Grki in Tesalija · Starogrška književnost in Tesalija ·
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Grki in Trakija · Starogrška književnost in Trakija ·
Tukidid
Tukídid ali Tukidídes (starogrško Θουκυδίδης: Thūkydídēs), starogrški zgodovinar, * med 460 in 455 pr. n. št. † 395 pr. n. št. Napisal je zgodovinsko delo Peloponeška vojna.
Grki in Tukidid · Starogrška književnost in Tukidid ·
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Grki in Zevs · Starogrška književnost in Zevs ·
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Grki in Zgodovina · Starogrška književnost in Zgodovina ·
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Grki in Starogrška književnost imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Grki in Starogrška književnost
Primerjava med Grki in Starogrška književnost
Grki 240 odnose, medtem ko je Starogrška književnost 226. Saj imajo skupno 46, indeks Jaccard je 9.87% = 46 / (240 + 226).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Grki in Starogrška književnost. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: