Kazalo
37 odnosi: Albulska železnica, Alpe, Švica, Švicarski narodni park, Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair, Berninska železnica, Chur, Davos, Engadin, Francoščina, Habsburžani, Inn, Italijanščina, Južna Tirolska, Kanton Bern, Kantoni Švice, Ledenik, Lihtenštajn, Lombardija, Mulatjera, Nemščina, Predarlska, Predor, Prelaz, Prelaz Bernina, Program Človek in biosfera, Ren, Retija, Retijska železnica, Retoromanščina, St. Moritz, Tektonski nariv Sardona, Ticino, Tirolska (zvezna dežela), Uri, Val Müstair, Via Mala.
Albulska železnica
Albulska železnica (nemško: Albulabahn; italijansko Ferrovia dell'Albula) je železniška proga tirne širine 1 meter, ki je del tako imenovanega osrednjega omrežja Retijske železnice (RhB), v kantonu Graubünden v Švici.
Poglej Graubünden in Albulska železnica
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Graubünden in Alpe
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Graubünden in Švica
Švicarski narodni park
Oznaka parka Švicarski narodni park (nemško Schweizerischer Nationalpark; francosko Parc National Suisse, italijansko Parco Nazionale Svizzero; retoromansko Parc Naziunal Svizzer) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah, v vzhodni Švici.
Poglej Graubünden in Švicarski narodni park
Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Benediktinski samostan sv.
Poglej Graubünden in Benediktinski samostan sv. Janeza, Müstair
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Poglej Graubünden in Berninska železnica
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Graubünden in Chur
Davos
Davos Davos (nemško: Davos, italijansko: Tavate, retoromansko: Tavau) je kraj v vzhodni Švici.
Poglej Graubünden in Davos
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Engadin
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Graubünden in Francoščina
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Graubünden in Habsburžani
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Graubünden in Inn
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Graubünden in Italijanščina
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Graubünden in Južna Tirolska
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Graubünden in Kanton Bern
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Graubünden in Kantoni Švice
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Poglej Graubünden in Ledenik
Lihtenštajn
Kneževina Lihtenštajn (nemško Fürstentum Liechtenstein) je majhna celinska država v Srednji Evropi, med Švico na zahodu in Avstrijo (Predarlsko) na vzhodu.
Poglej Graubünden in Lihtenštajn
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Graubünden in Lombardija
Mulatjera
Kolona tovornih živali čez Teufelsbrücke (Hudičev most) v Schöllenenu, Švica Josua Zinsli, zadnji mulovodec čez Glaspass, Švica Zasavski koči na Prehodavcih Mulatjera (iz srednjeveško latinsko salma (sauma.
Poglej Graubünden in Mulatjera
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Graubünden in Nemščina
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Graubünden in Predarlska
Predor
Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.
Poglej Graubünden in Predor
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Graubünden in Prelaz
Prelaz Bernina
Vzolžni prerez ceste Prelaz Bernina (ital. Passo del Bernina, nemško Berninapass) je gorski prelaz v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Prelaz Bernina
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Graubünden in Program Človek in biosfera
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Graubünden in Ren
Retija
Retija (latinsko: Raetia ali (klasično) Rhaetia), provinca Rimskega cesarstva, imenovana po njenih prebivalcih Retijcih.
Poglej Graubünden in Retija
Retijska železnica
Shema linij Retijske železnice Retijska železnica (nemško: Rhätische Bahn, italijansko Ferrovia Retica, retoromansko Viafier Retica), skrajšano RhB, je švicarsko prevozno podjetje, ki ima v lasti največjo mrežo vseh zasebnih železniških operaterjev v Švici.
Poglej Graubünden in Retijska železnica
Retoromanščina
Retoromanščina (retoromansko: rumantsch/rumauntsch/romontsch) je romanski jezik, ki je eden od štirih uradnih jezikov v Švici (poleg nemščine, francoščine in italijanščine).
Poglej Graubünden in Retoromanščina
St. Moritz
St.
Poglej Graubünden in St. Moritz
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Graubünden in Tektonski nariv Sardona
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Graubünden in Ticino
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Graubünden in Tirolska (zvezna dežela)
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Graubünden in Uri
Val Müstair
Val Müstair je občina v okraju Engiadina Bassa / Val Müstair, v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Val Müstair
Via Mala
Via Mala ali Viamala (v retoromanščini dobesedno pomeni slaba pot) je starodavna in zloglasna pot skozi istoimensko sotesko ob reki Hinterrhein (Zadnji Ren, eden od izvirnih krakov Rena) med območjem Zillis-Reischen in Thusis v kantonu Graubünden.
Poglej Graubünden in Via Mala
Prav tako znan kot Kanton Graubünden.