Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Golnik

Index Golnik

Golnik je naselje v Mestni občini Kranj.

27 odnosi: Alpetour, Bankomat, Celjski grofje, Evropa, Fevd, Gallenfelsi, Goriče, Kranj, Grad, Kranj, Kriška gora, Ljubljana, Mestna občina Kranj, Mlaka pri Kranju, Multimedijski center RTV Slovenija, Naselje, Nedelja, Osnovna šola, Pošta, Prva svetovna vojna, Seznam naselij v Sloveniji, Soška fronta, Srakovlje, Tenetiše, Kranj, Tržič, Trgovina, Trstenik, Kranj, Vrtec.

Alpetour

''Novejši Alpetourjev avtobus'' ''Novejši mestni avtobus podjetja Alpetour'' Arriva Alpetour d.o.o. je bilo avtobusno podjetje, ki se je ukvarjalo z javnim prevozom na območju Gorenjske.

Novo!!: Golnik in Alpetour · Poglej več »

Bankomat

Bankomat na Nizozemskem; nad napravo so znaki podprtih bančnih omrežij Bankomat oz.

Novo!!: Golnik in Bankomat · Poglej več »

Celjski grofje

Cêljski grôfje so bili najbolj znana in najvplivnejša plemiška in vladarska rodbina, ki je imela svojo matično posest na območju današnje Slovenije.

Novo!!: Golnik in Celjski grofje · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Golnik in Evropa · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Novo!!: Golnik in Fevd · Poglej več »

Gallenfelsi

Stiški opat Anton Gallenfels Gallenfelsi so bili plemiška rodbina baronov, ki je na Slovenskem bivala med 16. in 19.

Novo!!: Golnik in Gallenfelsi · Poglej več »

Goriče, Kranj

Goriče so naselje v Mestni občini Kranj.

Novo!!: Golnik in Goriče, Kranj · Poglej več »

Grad

pa tudi.

Novo!!: Golnik in Grad · Poglej več »

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Novo!!: Golnik in Kranj · Poglej več »

Kriška gora

Kriška gora (staro ime Gojška planina, po kraju Gozd - narečno Gojzd), Tržičanom znana tudi kot Kokovnica) je dobrih 5 kilometrov dolg greben, ki se razprostira vzhodno od Tržiča, zahodno od Storžiča, južno od Košute in severno od Golnika ter Udin boršta. Greben predstavlja zahodni del Storžiškega pogorja, enega od treh delov Kamniško-Savinjskih Alp. Ime je gora dobila po vasi Križe, ki leži tik ob njenem vznožju. Na 1471 m stoji Koča na Kriški gori, do katere iz vasi Gozd poteka tovorna žičnica. Koča je bila dokončana leta 1953 in je priljubljena destinacija pohodnikov, leta 2020 pa je bila tudi izbrana za najboljšo visokogorsko kočo. Najvišji vrh grebena je Tolsti vrh (1715 m). Včasih zahodnega dela grebena ni preraščal gozd, saj so senožeti redno kosili in pokošeno travo namenili za krmo konjev v kriški vojašnici, od zaprtja vojašnice pa zaraščanje omejuje ovčereja.

Novo!!: Golnik in Kriška gora · Poglej več »

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Novo!!: Golnik in Ljubljana · Poglej več »

Mestna občina Kranj

Mestna občina Kranj je ena od enajstih mestnih občin v Republiki Sloveniji.

Novo!!: Golnik in Mestna občina Kranj · Poglej več »

Mlaka pri Kranju

Mlaka je vas v Mestni občini Kranj.Vas leži 5 km severno od Kranja na skrajnem jugovzhodnem robu zakrasele gozdnate konglomeratne terase Udinega boršta, na nadmorski višini 412 metrov.

Novo!!: Golnik in Mlaka pri Kranju · Poglej več »

Multimedijski center RTV Slovenija

Multimedijski center RTV Slovenija, krajše MMC, je programsko-produkcijska enota javega zavoda RTV Slovenija.

Novo!!: Golnik in Multimedijski center RTV Slovenija · Poglej več »

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Novo!!: Golnik in Naselje · Poglej več »

Nedelja

Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.

Novo!!: Golnik in Nedelja · Poglej več »

Osnovna šola

Osnovna šola je uradna ustanova, ki izvaja zakonsko določeno izobraževanje.

Novo!!: Golnik in Osnovna šola · Poglej več »

Pošta

Pošta je organizacija, ki dostavlja pisma in ostale pošiljke naslovnikom v določeni državi.

Novo!!: Golnik in Pošta · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Novo!!: Golnik in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Seznam naselij v Sloveniji

Seznam naselij v Sloveniji je krovni seznam.

Novo!!: Golnik in Seznam naselij v Sloveniji · Poglej več »

Soška fronta

Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.

Novo!!: Golnik in Soška fronta · Poglej več »

Srakovlje

Srakovlje so manjše kmečko naselje v Mestni občini Kranj z razvitim kmetijstvom in sadjarstvom.

Novo!!: Golnik in Srakovlje · Poglej več »

Tenetiše, Kranj

Tenetiše so naselje v Mestni občini Kranj.

Novo!!: Golnik in Tenetiše, Kranj · Poglej več »

Tržič

Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.

Novo!!: Golnik in Tržič · Poglej več »

Trgovina

Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.

Novo!!: Golnik in Trgovina · Poglej več »

Trstenik, Kranj

Trstenik je naselje v Mestni občini Kranj.

Novo!!: Golnik in Trstenik, Kranj · Poglej več »

Vrtec

Vrtec je vzgojno-izobraževalna ustanova za vzgojo in varstvo predšolskih otrok.

Novo!!: Golnik in Vrtec · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »