Kazalo
119 odnosi: Anton Martin Slomšek, Avstrija, Šentandraž v Labotski dolini, Šentvid ob Glini, Šmohor (Avstrijska Koroška), Špital ob Dravi, Štajerska, Štajerska (zvezna dežela), Štalenska gora, Štrosburg, Avstrija, Žihpolje, Čilberk, Baško jezero, Beljak, Benečija, Bistrica na Zilji, Bistrica pri Pliberku, Boršt, Borovlje, Breško jezero, Breže, Celovška kotlina, Celovško polje, Celovec, Coglians, Dobiško jezero, Dobrač, Dolgo jezero, Domicijan Koroški, Dovška Baba, Drava, Furlanija - Julijska krajina, Glina, Golica, Koroška, Gorenjska statistična regija, Goslinsko jezero, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Gure, Hodiško jezero, Italija, Jakob Medved, Jezera na avstrijskem Koroškem, Jezernica, Koroška, Južna Koroška (Avstrija), Kamniško-Savinjske Alpe, Kanalska dolina, Karantanija, Karavanke, ... Razširi indeks (69 več) »
Anton Martin Slomšek
Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi, * 26. november 1800, Uniše, † 24. september 1862, Maribor.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Anton Martin Slomšek
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Avstrija
Šentandraž v Labotski dolini
Šentandraž v Labotski dolini, redko tudi Šentandraž v Lavantinski dolini in Šentandraž v Labotu,, je naselje s približno 1.300 prebivalci v okraju Volšperk na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenske občine z okoli 10.000 prebivalci.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Šentandraž v Labotski dolini
Šentvid ob Glini
Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Šentvid ob Glini
Šmohor (Avstrijska Koroška)
Šmohor Mestna hiša v Šmohorju Kip Sv. Mohorja v Šmohorju Goričah v Ziljski dolini Šmohor (tudi Trg, nemško Hermagor) je mesto z okoli 1.500 prebivalci, občinsko središče občine Šmohor-Preseško jezero (nem. Hermagor-Pressegger See) s približno 7.000 prebivalci in središče Okraja Šmohor na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Šmohor (Avstrijska Koroška)
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Špital ob Dravi
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Štajerska
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Štajerska (zvezna dežela)
Štalenska gora
Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Štalenska gora
Štrosburg, Avstrija
Grad Straßburg Grad Straßburg, pogled iz mesta Lieding Straßburg, slovensko Štrosburg je mesto in občina z 2036 prebivalci v okrožju Šentvid ob Glini na Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Štrosburg, Avstrija
Žihpolje
Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Žihpolje
Čilberk
Grajska ruševina Čilberk, nem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Čilberk
Baško jezero
Baško jezero (nemško Faaker See) je ledeniško jezero v južnem delu Celovške kotline na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Baško jezero
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Beljak
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Benečija
Bistrica na Zilji
Bistrica na Zilji (nemško Feistritz an der Gail) je naselje-vas in občina v Ziljski dolini na avstrijskem Južnem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Bistrica na Zilji
Bistrica pri Pliberku
Bistrica pri Pliberku (nemško Feistritz ob Bleiburg) je naselje in občina z 2.200 prebivalci v Podjuni na Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Bistrica pri Pliberku
Boršt
Boršt je z drevjem strnjeno poraslo zemljišče.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Boršt
Borovlje
Borovlje (nemško Ferlach) so najpomembnejši kraj v Rožu na Avstrijskem Koroškem z okoli 5.000 prebivalci (občina jih ima dobrih 7.100) ter največje naselje in tudi edino mesto s tem statusom v okraju Celovec-podeželje (Klagenfurt-Land) ter obenem najjužnejše mesto v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Borovlje
Breško jezero
Breško jezero (nemško in v Avstriji imenovano Pirkdorfer See) je umetno jezero, na nadmorski višini 504 mnm, sredi kraja Breška vas (nemško Pirkdorf), v občini Bistrica pri Pliberku v Podjuni, na Koroškem v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Breško jezero
Breže
Breže so obcestna vas v Občini Ribnica.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Breže
Celovška kotlina
Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Celovška kotlina
Celovško polje
Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Celovško polje
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Celovec
Coglians
Monte Coglians (furlansko Coliàns, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Coglians
Dobiško jezero
Dobiško jezero (nemško Aichwalder See) se nahaja v občini Bekštanj na avstrijskem Koroškem jugovzhodno od znamenitejšega Baškega jezera.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Dobiško jezero
Dobrač
Straje vasi Dobrač (nemško Dobratsch ali Villacher Alpe) je 2166 metrov visoka gora na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Dobrač
Dolgo jezero
Dolgo jezero (nemško in v Avstriji imenovano Längsee) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 550 mnm, na severu Celovške kotline v okraju Šentvid ob Glini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Dolgo jezero
Domicijan Koroški
Domicijan Koroški (morda Domislav ali pa Tuitianus), legendarni vojvoda Karantanije iz časa Karla Velikega, svetnik, * 8. stoletje, † okoli 802.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Domicijan Koroški
Dovška Baba
Dovška Baba (nemško Frauenkogel) je 1.891 m visoka gora v Zahodnih Karavankah na avstrijsko – slovenski meji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Dovška Baba
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Drava
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Furlanija - Julijska krajina
Glina
Glina iz Estonije Glina je sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz drobnozrnatih mineralov, med katerimi prevladuje kaolinit.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Glina
Golica, Koroška
Golica (nemško Koralpe; pogovorno tudi Koralm) je pogorje v območju Lavantinskih ali Noriških Alp v Avstriji in Sloveniji, med rekama Muro in Labotnico.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Golica, Koroška
Gorenjska statistična regija
Gorenjska statistična regija Prebivalstvena piramida za leto 2021 - gorenjska Gorenjska statistična regija je ena od dvanajstih statističnih regij Slovenije.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Gorenjska statistična regija
Goslinsko jezero
Goslinsko jezero je jezero na južnem Koroškem v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Goslinsko jezero
Gospa Sveta
Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Gospa Sveta
Gosposvetsko polje
Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Gosposvetsko polje
Grabštanj
Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Grabštanj
Gure
* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Gure
Hodiško jezero
Hodiško jézero (nemško Keutschacher See) je jezero v Hodiškem podolju na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Hodiško jezero
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Italija
Jakob Medved
Jakob Medved, slovenski geograf, * 26. julij 1926, Velka, † 10. december 1978, Ljubljana.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Jakob Medved
Jezera na avstrijskem Koroškem
Zajezersko jezero (Tržna občina Vrba) Vrbsko jezero V avstrijski zvezni deželi Koroški se nahajajo številna jezera in tako je nastal zbirni pojem koroška jezera oz.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Jezera na avstrijskem Koroškem
Jezernica, Koroška
Jezernica na Miljskem jezeru, je trška občina s 6.330 prebivalci (stanje 2017) ob Milštatskem jezeru (nem. Millstätter See) v okraju Špital ob Dravi na avstrijskem Koroškem, kjer so v srednjem veku še živeli tudi Koroški Slovenci, ki so se germanizirali (asimilirali) z nemško večino, ob dodatni nemški kolonizaciji redko poseljenega ozemlja.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Jezernica, Koroška
Južna Koroška (Avstrija)
Vrbskim jezerom Marko Pernhart: Celovec proti severu Marko Pernhart: Podjuna pri Velikovcu Marko Pernhart: Celovška ravnina proti severozahodu Južna Koroška (Avstrija), ustaljen geografski in kulturno-zgodovinski pojem, ki zajame južne, nekoč (v 19. stoletju) povsem slovenske subregije ali pa ki so še danes slovenske oz.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Južna Koroška (Avstrija)
Kamniško-Savinjske Alpe
Kamniško-Savinjske Alpe (pogled iz Kranja) Kranj in v ozadju Kamniško-Savinjske Alpe s Šmarjetne gore Kamniško-Savinjske Alpe so gorska veriga na severu Slovenije ter sestavni del Južnih apneniških Alp.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Kamniško-Savinjske Alpe
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Kanalska dolina
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Karantanija
Karavanke
Karavánke (nemško Karawanken) so gorska veriga, ki se razteza od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Italijo pa vse do Hrvaške.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Karavanke
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Karnijske Alpe
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Kelti
Kepa
Kepa (tudi Jepa, nemško Mittagskogel) je z 2.143 m nadmorske višine tretja najvišja gora v Karavankah in obenem najsevernejši slovenski dvatisočak.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Kepa
Klopinjsko jezero
Klopinjsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, jugo-vzhodno od Velikovca, v občini Škocjan v Podjuni.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Klopinjsko jezero
Komelj
Komelj (nemško Kömmel) je naselje samotnih kmetij nad dolino potoka Bistrica severno od Pliberka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Komelj
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Koroška (pokrajina)
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Koroška (zvezna dežela)
Kostanje, Koroška
Kostanje (nemško: Köstenberg) so vas v občini Vrba ob Vrbskem jezeru na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Kostanje, Koroška
Krčica
Krčica je potok na severovzhodu avstrijske Koroške, levi pritok Krke.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Krčica
Krške Alpe
Krške Alpe (nemško Gurktaler Alpen oz. Nockberge) so gorstvo v centralnih vzhodnih Alpah na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Krške Alpe
Krka, Avstrija (reka)
Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Krka, Avstrija (reka)
Labotnica
Labotnica (nemško Lavant) je 64 km dolga reka v jugovzhodni Avstriji v Labotniški dolini, levi pritok Drave.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Labotnica
Labotska dolina
Labotska dolina (nemško Lavanttal) se nahaja v Labotniških Alpah na jugu Avstrije oz.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Labotska dolina
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Lienz
Liesertal
Pogled na Goldeck na Koroškem iz doline Lieser Dolina Lieser pri Seebachu / Seebodnu leta 1900 Dolina reke Jezernice/ Lieser (nemško Liesertal), približno 50 km dolg pritok reke Drave na Zgornjem Koroškem / Avstrija obsega, vključuje Pöllatal, Katschtal, Liesertal in Liesergraben, pri čemer se odsek med Gmündom in Liesereggom v ožjem smislu imenuje Liesertal.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Liesertal
Lurnsko polje
Lega Lurnskega polja Podružnična cerkev sv. Magdalene na Lurnskem polju Spominska plošča miru v Požarnici Lurnsko polje (tudi Lurnško polje; nemško Lurnfeld) je ravnina severozahodno od Špitala na zgornjem Koroškem, ob izlivu reke Moell (arhaično slovensko Mel) v reko Dravo.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Lurnsko polje
Megvarje
Megvarje (nemško Maglern) je naselje, z okoli 300 prebivalci, na prehodu iz Ziljske doline v Kanalsko dolino na Avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Megvarje
Milštatsko jezero
Milštatsko jezero, tudi Miljsko jezero je jezero na avstrijskem Koroškem, severno od doline Drave pri Špitalu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Milštatsko jezero
Milka Hartman
Milka Hartman, slovenska pesnica, * 11. februar 1902, Libuče pri Pliberku, † 19. junij 1997, Libuče.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Milka Hartman
Možberk
Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Možberk
Motnica
Motnica je povirni krak potoka Dobravščica, ki je desni pritok reke Pšata.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Motnica
Motnica, Avstrija (kraj)
Župnijska cerkev v Motnici Motnica (nemško Metnitz) je občina na severu nekdanjega poselitvenega območja Slovencev v 6.-8.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Motnica, Avstrija (kraj)
Mura
Izvir reke Mure v Narodnem parku Visoke Ture (Avstrija) Gornji tok reke Mure takoj pod izvirom (Avstrija) Múra (hrvaško in, prekmursko Müra ali Möra) je reka v Srednji Evropi, levi pritok Drave. Izvira v Radstattskih Turah, najzahodnejšem delu Vzhodnih Tur v visokogorski dolini Murwinkel v avstrijski zvezni deželi Salzburg, ki je del narodnega parka Visoke ture.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Mura
Nevejsko sedlo
Smučarski center Na Žlebeh Nevejsko sedlo (italijansko Sella Nevea, furlansko Nevee), 1195 mnm, leži na stiku gorskih skupin Kanina in Viša.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Nevejsko sedlo
Nockberge
Königsstuhl v pogorju Nockberge, Avstrija Nockberge (redkeje Nockgebirge) je najzahodnejše in najvišje gorovje v Krških Alpah (Gurktaler Alpen) in se razprostira po delu Koroške, Salzburške in Štajerske.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Nockberge
Noriško kraljestvo
Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Noriško kraljestvo
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Norik (rimska provinca)
Obir
Obir je gorski masiv v severnem delu Karavank na avstrijskem Koroškem z najvišjim 2.139 m visokim Ojstrcem (nemško Hochobir).
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Obir
Osojščica
Osojščica nad Osojskim jezerom Osojščica, Gerlitzen je 1909 m visoka gora, ki se nahaja severno od naselja Annenheim nad Osojskim jezerom na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Osojščica
Osoje
Osoje je lahko.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Osoje
Osojske Ture
Osojske Ture, ljudsko tudi Turje (nemško: Ossiacher Tauern) so gozdnato pogorje na srednjem Koroškem, med Osojskim jezerom na severozahodu in Vrbskim jezerom na jugovzhodu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Osojske Ture
Osojsko jezero
Osojsko jezero Osojsko jezero (nemško in v Avstriji imenovano Ossiacher See) je ledeniško jezero, na nadmorski višini 488 mnm, severno od Beljaka na Koroškem v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Osojsko jezero
Pavel Zdovc
Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Pavel Zdovc
Peč
Peč je lahko.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Peč
Peca
Južna stena Pece: Kordeževa glava Greben Pece: Končnikov vrh in Bistriška špica s Kordeževe glave Peca (nemško: Petzen) je gora na Koroškem, v vzhodnem delu Karavank (2126 m n.v.), na slovensko-avstrijski meji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Peca
Pliberk
Župnijska cerkev - stranski oltar svetega Florijana. Pliberk je mesto z okoli 1.200 prebivalci na avstrijskem Koroškem blizu meje s Slovenijo in sedež istoimenske občine z dobrimi 4000 prebivalci.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Pliberk
Podjuna
Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Podjuna
Podjunsko narečje
Podjunsko narečje (podjunščina) je narečje slovenskega jezika, ki spada v koroško narečno skupino.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Podjunsko narečje
Podklošter
Podklošter (nemško Arnoldstein, ital. Oristagno) je mesto s skoraj 2.000 prebivalci in občina z okoli 7000 prebivalci v spodnjem delu Ziljske doline, 15 km zahodno od Beljaka, na tradicionalno slovensko govorečem, danes dvojezičnem ozemlju Južne Koroške.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Podklošter
Poludnik
Poludnik (italijansko-nemško Poludnig) je 1.999 m visoka gora v vzhodnem delu Karnijskih Alp na avstrijsko–italijanski meji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Poludnik
Poreče
Poreče so gručasta vas v Občini Vipava.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Poreče
Prelaz Ziljski vrh
Prelaz Ziljski vrh (nemško Gailberg) je visokogorski prelaz na Avstrijskem Koroškem, ki povezuje Dravsko dolino in Ziljsko dolino ter mesti Oberdrauburg na severu in Koče-Muta na jugu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Prelaz Ziljski vrh
Preseško jezero
Preseško jezero ali tudi Pazrijsko jezero (po bližnjih vaseh Preseka in Pazrije,, je jezero v Spodnji Ziljski dolini vzhodno od Šmohorja. S površino 55 ha je deveto največje jezero na avstrijskem Koroškem. Zanhj je značilna velika površina trstičevja.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Preseško jezero
Rabeljsko jezero
Rabeljsko jezero je jezero v italijanski občini Trbiž v Julijskih Alpah, v bližini cestnega prelaza Predel, ki predstavlja mejni prehod med državama Italijo in Slovenijo.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Rabeljsko jezero
Rož
Rož Rož je ime za okoli 20 km dolgo in 3 do 4 km široko dolino Drave med Gurami in Karavankami v južni Celovški kotlini na Koroškem v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Rož
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Salzburg (zvezna dežela)
Seznam gora v Karavankah
Abecedni seznam gora v Karavankah.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Seznam gora v Karavankah
Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Ta kategorija zajema imena naselji in mest v Avstriji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Slovenija
Slovenska narečja
Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Slovenska narečja
Stol, Karavanke
Stòl (tudi Veliki Stol, nemško Hochstuhl) je gora, ki z 2236 metri predstavlja najvišji vrh Karavank.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Stol, Karavanke
Suha, Koroška
Suha (nemško: Neuhaus) je dvojezična občina na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Suha, Koroška
Svinška planina
Klopinjskem jezeru Svinška planina (tudi Svinečka planina ali Svinja planina ali Svinjska planina, nemško Saualpe) je sredogorski masiv na Koroškem, del avstrijskih osrednjih Alp.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Svinška planina
Tinje
Tinje je ime več naselij: v Sloveniji.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Tinje
Tirolska (zvezna dežela)
Tirolska (Tirol) je zvezna dežela Avstrije, ki leži v zahodnem, "zoženem" delu Avstrije, "stisnjena" med Nemčijo (Bavarsko) na severu, Italijo (Trentino - Zgornje Poadižje ali Južno Tirolsko) na jugu, Švico (kanton Graubünden) na jugozahodu ter avstrijskimi zveznimi deželami Predarlsko na zahodu ter Salzburško in Koroško (Vzhodna Tirolska) na vzhodu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Tirolska (zvezna dežela)
Topografski vrh
Stožčasti, obli in glavnati vrh Topografski vrh (tudi kota) je v topografiji najvišja točka vzpetine z neko določeno topografsko prominenco.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Topografski vrh
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Trbiž
Veliki Klek
Veliki Klek (nemško Großglockner) (3798 mnm) je najvišja gora Avstrije in najvišja gora v Alpah vzhodno od Brennerskega prelaza.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Veliki Klek
Velikovec
Velikovec je mestno naselje v vzhodnem delu Celovške kotline na avstrijskem Koroškem in sedež istoimenskega upravnega okraja.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Velikovec
Volšperk
Volšperk (Wolfsberg.) je z okoli 25.000 prebivalci tretje največje mesto na avstrijskem Koroškem, leži v srednjem delu Labotske doline na severovzhodu dežele in je središče Okraja Volšperk (Bezirk Wolfsberg).
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Volšperk
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Vrbsko jezero
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Vzhodne Alpe
Zablaško jezero
Zablaško Jezero leži v občini Škocjan v Podjuni na jugovzhodu Koroške.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Zablaško jezero
Zahodne Ture
Zahodne Ture, tudi Visoke Ture (nemško Hohe Tauern, italijansko Alti Tauri) so gorovje v glavni verigi centralnih vzhodnih Alp, ki obsega najvišje vrhove vzhodno od prelaza Brenner.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Zahodne Ture
Zajezersko jezero
Zajezersko jezero (nemško Jeserzer See ali Saisser See) se nahaja na višavi severno od Vrbskega jezera na avstrijskem Koroškem v občini Vrba ob Vrbsekm jezeru.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Zajezersko jezero
Zilja
Zilja (nemško Gail) je okoli 125 km dolg desni pritok Drave pri Beljaku na Koroškem.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Zilja
Ziljica
Ziljica (tudi Jezernica, ali torrente Slizza) je reka, ki izvira pod Nevejskim prevalom v Italiji in teče po Rabeljski oz.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Ziljica
Ziljska dolina
Ziljska dolina z Dobračem v ozadju Ziljska dolina je približno 90 kilometrov dolga dolina reke Zilje od vrha Lesne doline do Šmohorja in Beljaka na Koroškem v Avstriji in meri približno 530 km².
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Ziljska dolina
Ziljske Alpe
Lienški dolomiti Ziljske Alpe (nemško Gailtaler Alpen oz. Drauzug) so gorstvo v severnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem, od južnih jih ločuje periadriatski prelom.
Poglej Geografija Avstrijske Koroške in Ziljske Alpe
Prav tako znan kot Avstrijska Koroška, geografija.