Podobnosti med Geografija in Zemeljsko površje
Geografija in Zemeljsko površje še 44 stvari v skupni (v Unijapedija): Antarktika, Apnenec, Arktični ocean, Azija, Celina, Eksogene sile, Ekvator, Evropa, Geologija, Geomorfologija, Gorovje, Hidrologija, Izostazija, Jezero, Kamnina, Kartografija, Kmetijstvo, Korozija, Ledenik, Obala, Ocean, Ognjenik, Ozračje, Padavine, Podnebje, Prst (pedologija), Puščava, Reka, Sedimentne kamnine, Skorja (geologija), ..., Slovenija, Sonce, Tektonika plošč, Temperatura, Tihi ocean, Topografija, Veter, Vlažnost, Voda, Združene države Amerike, Zemlja, Zemljepisna širina, Zračni tlak, 18. stoletje. Razširi indeks (14 več) »
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Antarktika in Geografija · Antarktika in Zemeljsko površje ·
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Apnenec in Geografija · Apnenec in Zemeljsko površje ·
Arktični ocean
Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.
Arktični ocean in Geografija · Arktični ocean in Zemeljsko površje ·
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Azija in Geografija · Azija in Zemeljsko površje ·
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Celina in Geografija · Celina in Zemeljsko površje ·
Eksogene sile
Eksogéne síle in preoblikovalni procesi nastale reliefne vzpetine znižujejo.
Eksogene sile in Geografija · Eksogene sile in Zemeljsko površje ·
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Ekvator in Geografija · Ekvator in Zemeljsko površje ·
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Evropa in Geografija · Evropa in Zemeljsko površje ·
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Geografija in Geologija · Geologija in Zemeljsko površje ·
Geomorfologija
Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.
Geografija in Geomorfologija · Geomorfologija in Zemeljsko površje ·
Gorovje
Dolomiti Gorôvje je gorski svet, ki so ga endogene sile dvignile v višine.
Geografija in Gorovje · Gorovje in Zemeljsko površje ·
Hidrologija
Hidrologíja ali vodoslóvje je fizičnogeografska veda o vodovjih.
Geografija in Hidrologija · Hidrologija in Zemeljsko površje ·
Izostazija
Izostazija (grško isos.
Geografija in Izostazija · Izostazija in Zemeljsko površje ·
Jezero
Blejsko jezero Jezero Billy v Utahu Jézero je velika (po navadi sladkovodna) stoječa vodna površina, ki jo obkroža kopno.
Geografija in Jezero · Jezero in Zemeljsko površje ·
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Geografija in Kamnina · Kamnina in Zemeljsko površje ·
Kartografija
Kartografíja (grško chartis - zemljevid + graphein - pisati) je znanstvena veda, ki se ukvarja s proučevanjem, metodami in procesom konstruiranja in sestavljanja zemljevidov.
Geografija in Kartografija · Kartografija in Zemeljsko površje ·
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Geografija in Kmetijstvo · Kmetijstvo in Zemeljsko površje ·
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Geografija in Korozija · Korozija in Zemeljsko površje ·
Ledenik
Ostanki Triglavskega ledenika, stanje: september 2002 Ledenik je tok ledu v visokogorju ali v polarnem svetu, ki se zaradi lastne teže in gravitacije pomika v nižjo lego.
Geografija in Ledenik · Ledenik in Zemeljsko površje ·
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Geografija in Obala · Obala in Zemeljsko površje ·
Ocean
Antarktični ali Južni ocean; zadnja sta ponekod obravnavana kot del prvih treh. Oceán (Okeanós - veliko morje) je telo slane vode, ki obsega večji del hidrosfere katerega od planetov.
Geografija in Ocean · Ocean in Zemeljsko površje ·
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Geografija in Ognjenik · Ognjenik in Zemeljsko površje ·
Ozračje
halo pri opazovanju iz vesolja Zgradba ozračja (NOAA) Ozráčje, Zêmljina atmosfêra ali atmosfêra Zêmlje je plinska plast, ki obkroža planet Zemljo.
Geografija in Ozračje · Ozračje in Zemeljsko površje ·
Padavine
pozno poletna nevihta na Danskem Padavíne so vse oblike kondenzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju.
Geografija in Padavine · Padavine in Zemeljsko površje ·
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Geografija in Podnebje · Podnebje in Zemeljsko površje ·
Prst (pedologija)
Podzol, tipična tla iglastih ali borealnih gozdov Pŕst je geografski izraz za tla.
Geografija in Prst (pedologija) · Prst (pedologija) in Zemeljsko površje ·
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Geografija in Puščava · Puščava in Zemeljsko površje ·
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Geografija in Reka · Reka in Zemeljsko površje ·
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Geografija in Sedimentne kamnine · Sedimentne kamnine in Zemeljsko površje ·
Skorja (geologija)
Zemeljska skorja je najvrhnejši zemeljski sloj Skorja je v geologiji zunanji izmed slojev Zemlje in del njene litosfere, ki združuje slednjo in tudi najzgornejši del plašča.
Geografija in Skorja (geologija) · Skorja (geologija) in Zemeljsko površje ·
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Geografija in Slovenija · Slovenija in Zemeljsko površje ·
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Geografija in Sonce · Sonce in Zemeljsko površje ·
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Geografija in Tektonika plošč · Tektonika plošč in Zemeljsko površje ·
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Geografija in Temperatura · Temperatura in Zemeljsko površje ·
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Geografija in Tihi ocean · Tihi ocean in Zemeljsko površje ·
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Geografija in Topografija · Topografija in Zemeljsko površje ·
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Geografija in Veter · Veter in Zemeljsko površje ·
Vlažnost
Vlažnost podaja količino vodnih hlapov v zraku ali kakem drugem plinu ter jo definiramo kot koncentracijo vodne pare, ki je prisotna v zraku.
Geografija in Vlažnost · Vlažnost in Zemeljsko površje ·
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil. Njena kemijska formula H2O kaže, da njene molekule vsebujejo en kisikov in dva vodikova atoma, povezana s kisikom s kovalentno vezjo. Kot med vodikovima atomoma meri 104,45°. Naziv "voda" se običajno uporablja za vodo v tekočem agregatnem stanju pri standardni temperaturi in tlaku. Voda ima več agregatnih stanj. V tekočem stanju v ozračju tvori dež in kot aerosol meglo. Oblaki so sestavljeni iz suspendiranih kapljic vode in ledu v njenem trdnem agregatnem stanju. Kristaliziran led lahko pade na zemljo kot sneg. Voda v plinastem agregatnem stanju tvori paro ali vodne hlape. Voda pokriva približno 70,9 % zemeljske površine, večinoma v morjih in oceanih. Majhen del vode je v podtalnici (1,7 %), ledenikih in ledenih pokrovih Antarktike in Grenlandije (1,7 %), v zraku pa kot para, oblaki, sestavljeni iz ledu in tekoče vode, suspendirane v zraku in padavine (0,001 %). Voda se nenehno giblje skozi vodni krog izhlapevanja, transpiracije (evapotranspiracije), kondenzacije, padavin in vodotokov, ki običajno dosežejo morje. Voda igra pomembno vlogo v svetovnem gospodarstvu. Približno 70 % sladke vode, ki jo porabijo ljudje, se porabi v kmetijstvu. Ribolov v slanih in sladkih vodah je glavni vir hrane v številnih delih sveta. Velik del trgovine z blagom na dolge razdalje, kot so nafta, zemeljski plin in industrijski izdelki, se prevaža z ladjami po morjih, rekah, jezerih in kanalih. Velike količine vode, ledu in pare se uporabljajo za hlajenje in ogrevanje v industriji in gospodinjstvih. Voda je odlično topilo za najrazličnejše snovi, tako anorganske kot organske, in se kot taka pogosto uporablja v industrijskih procesih ter pri kuhanju in pranju. Voda, led in sneg so tudi osrednjega pomena za številne športe in druge oblike zabave, kot so plavanje, čolnarjenje, deskanje, športni ribolov, potapljanje, drsanje in smučanje.
Geografija in Voda · Voda in Zemeljsko površje ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Geografija in Združene države Amerike · Združene države Amerike in Zemeljsko površje ·
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Geografija in Zemlja · Zemeljsko površje in Zemlja ·
Zemljepisna širina
Zemlje s črtami zemljepisne širine Vzporednik Definicija zemljepisne širine \scriptstyle \phi 50.vzporednik v Mainzu Zemljepísna širína (tudi geográfska širína in redko (geografska) latituda), z oznako φ, opisuje lego kraja na Zemlji severno ali južno od ekvatorja.
Geografija in Zemljepisna širina · Zemeljsko površje in Zemljepisna širina ·
Zračni tlak
Dnevno spreminjanje zračnega tlaka v severni Nemčiji (črna krivulja) Zráčni tlák (oznaka p0) ali zráčni pritísk je tlak v Zemljinem ozračju nad katerokoli površino, povzroči pa ga teža zraka.
Geografija in Zračni tlak · Zemeljsko površje in Zračni tlak ·
18. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.
18. stoletje in Geografija · 18. stoletje in Zemeljsko površje ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Geografija in Zemeljsko površje imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Geografija in Zemeljsko površje
Primerjava med Geografija in Zemeljsko površje
Geografija 213 odnose, medtem ko je Zemeljsko površje 168. Saj imajo skupno 44, indeks Jaccard je 11.55% = 44 / (213 + 168).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Geografija in Zemeljsko površje. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: