Hitreje kot brskalnik!
63 odnosi: Akvitanija, Alexandre Dumas, Atlantski ocean, Auch, Španija, Bagnères-de-Luchon, Baskovščina, Bayonne, Bazas, Biskajski zaliv, Bordeaux, Condom, Dax, Dioklecijan, Dolina Aran, Eauze, Foie gras, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francoske regije, Francoski departma, Franki, Frankovsko cesarstvo, Gaj Avgust Oktavijan, Galci, Garona, Germani, Gers (departma), Gironde (departma), Haute-Garonne, Hautes-Pyrénées, Iberski polotok, Jug-Pireneji, Landes, Langon, Lectoure, Loara, Lot-et-Garonne, Lurd, Mont-de-Marsan, Nérac, Okcitanščina, Pamplona, Pau, Francija, Pireneji, Pyrénées-Atlantiques, Rimsko cesarstvo, Saint-Gaudens, Tarbes, ..., Tarn-et-Garonne, Toulouse, Trije mušketirji, Vandali, Velika sipina Pyla, Vinjak, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Zahodno Rimsko cesarstvo, 27 pr. n. št., 297, 507, 600. Razširi indeks (13 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Gaskonja in Akvitanija · Poglej več »
Alexandre Dumas
Alexandre Dumas oče, francoski pisatelj, * 24. julij 1802, Villers-Cotterêts, Francija - † 5. december 1870, Puys, Seine-Maritime.
Novo!!: Gaskonja in Alexandre Dumas · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: Gaskonja in Atlantski ocean · Poglej več »
Auch
Auch (okcitansko/gaskonjsko Aush) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Gers in zgodovinsko glavno mesto Gaskonje.
Novo!!: Gaskonja in Auch · Poglej več »
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Novo!!: Gaskonja in Španija · Poglej več »
Bagnères-de-Luchon
Bagnères-de-Luchon, tudi Luchon (okcitansko Banhèras de Luishon / Luishon) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Haute-Garonne regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Gaskonja in Bagnères-de-Luchon · Poglej več »
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Novo!!: Gaskonja in Baskovščina · Poglej več »
Bayonne
Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.
Novo!!: Gaskonja in Bayonne · Poglej več »
Bazas
Bazas (gaskonsko Bazats) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Gaskonja in Bazas · Poglej več »
Biskajski zaliv
Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.
Novo!!: Gaskonja in Biskajski zaliv · Poglej več »
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Gaskonja in Bordeaux · Poglej več »
Condom
Condom (tudi Condom-en-Armagnac) je naselje in občina v južni francoski regiji Oksitanija, podprefektura departmaja Gers.
Novo!!: Gaskonja in Condom · Poglej več »
Dax
Dax (gaskonjsko/okcitansko Dacs), v rimskem obdobju Aquae Tarbellicae, je zdraviliško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Landes.
Novo!!: Gaskonja in Dax · Poglej več »
Dioklecijan
Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.
Novo!!: Gaskonja in Dioklecijan · Poglej več »
Dolina Aran
Dolina Aran (okcitansko:; katalonsko:; špansko) (prej se je uradno imenoval Val d'Aran) je upravna enota (prej je bila comarca) v Kataloniji v Španiji, sestavljena iz Doline Aran, 633,5 kvadratnih kilometrov na območju Pirenejev na severozahodnem delu province Lleida.
Novo!!: Gaskonja in Dolina Aran · Poglej več »
Eauze
Eauze (gaskonsko Eusa) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gers regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Gaskonja in Eauze · Poglej več »
Foie gras
Priprava solate s foie gras Sladica s foie gras in rabarbaro Foie gras (francosko za 'maščobna jetra') je kulinarična specialiteta, ki jo dobijo iz jeter pet do šest mesecev stare gosi ali race.
Novo!!: Gaskonja in Foie gras · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Gaskonja in Francija · Poglej več »
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Novo!!: Gaskonja in Francoščina · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Gaskonja in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Gaskonja in Francoske regije · Poglej več »
Francoski departma
V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.
Novo!!: Gaskonja in Francoski departma · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Gaskonja in Franki · Poglej več »
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Novo!!: Gaskonja in Frankovsko cesarstvo · Poglej več »
Gaj Avgust Oktavijan
Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.
Novo!!: Gaskonja in Gaj Avgust Oktavijan · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Gaskonja in Galci · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Gaskonja in Garona · Poglej več »
Germani
Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.
Novo!!: Gaskonja in Germani · Poglej več »
Gers (departma)
Gers (oznaka 32) je francoski departma, imenovan po reki Gers, ki teče skozenj.
Novo!!: Gaskonja in Gers (departma) · Poglej več »
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Gaskonja in Gironde (departma) · Poglej več »
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Novo!!: Gaskonja in Haute-Garonne · Poglej več »
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Novo!!: Gaskonja in Hautes-Pyrénées · Poglej več »
Iberski polotok
Pirenejski oziroma Iberski polotok Ibêrski pòlotok ali Ibêrija je polotok na skrajnem jugozahodnem koncu Evrope.
Novo!!: Gaskonja in Iberski polotok · Poglej več »
Jug-Pireneji
Jug-Pireneji (francosko Midi-Pyrénées, okcitansko Miègjorn-Pirenèus) so bili do leta 2015 južna francoska regija ob meji z Andoro in Španijo.
Novo!!: Gaskonja in Jug-Pireneji · Poglej več »
Landes
Landes (gaskonsko las Lanas, oznaka 40) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Gaskonja in Landes · Poglej več »
Langon
Langon (gaskonsko Lengon) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Gironde.
Novo!!: Gaskonja in Langon · Poglej več »
Lectoure
Lectoure (gaskonsko Leitora) je zdraviliško naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gers regije Jug-Pireneji.
Novo!!: Gaskonja in Lectoure · Poglej več »
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Novo!!: Gaskonja in Loara · Poglej več »
Lot-et-Garonne
Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Gaskonja in Lot-et-Garonne · Poglej več »
Lurd
Bazilike v Lurdu Votlina Vrste pred bazeni Lurd (francosko Lourdes, okcitansko Lorda) je mesto in romarsko središče v jugozahodni Franciji, v pokrajini Hautes-Pyrénées.
Novo!!: Gaskonja in Lurd · Poglej več »
Mont-de-Marsan
Mont-de-Marsan (gaskonsko Lo Moun/Lo Mont de Marsan) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Landes.
Novo!!: Gaskonja in Mont-de-Marsan · Poglej več »
Nérac
Nérac (okcitansko Nerac) je naselje in občina v jugozahodni francoski regiji Akvitaniji, podprefektura departmaja Lot-et-Garonne.
Novo!!: Gaskonja in Nérac · Poglej več »
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Novo!!: Gaskonja in Okcitanščina · Poglej več »
Pamplona
Pamplona () ali Iruña (črkovanjem: Iruñea) je zgodovinsko glavno mesto Navarre, v Španiji, in nekdanje kraljevine Navarre.
Novo!!: Gaskonja in Pamplona · Poglej več »
Pau, Francija
Pau (okcitansko Pau.
Novo!!: Gaskonja in Pau, Francija · Poglej več »
Pireneji
Pirenêji (špansko: Pirineos; francosko: Pyrénées; aragonsko: Pirineus; katalonsko: Pirineus; oksitansko: Pirenèus; baskovsko: Pirinioak) so gorovje v jugozahodni Evropi, ki tvori naravno mejo med Španijo in Francijo.
Novo!!: Gaskonja in Pireneji · Poglej več »
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Novo!!: Gaskonja in Pyrénées-Atlantiques · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Gaskonja in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Saint-Gaudens
Saint-Gaudens (okcitansko Sent Gaudenç) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Zgornja Garona.
Novo!!: Gaskonja in Saint-Gaudens · Poglej več »
Tarbes
Tarbes (okcitansko Tarba) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Visoki Pireneji.
Novo!!: Gaskonja in Tarbes · Poglej več »
Tarn-et-Garonne
Tarn-et-Garonne (okcitansko Tarn e Garona, oznaka 82) je francoski departma, imenovan po rekah Tarn in Garoni, ki tečeta skozenj.
Novo!!: Gaskonja in Tarn-et-Garonne · Poglej več »
Toulouse
Toulouse Bazilika sv. Sernina, Toulous Stolnica sv. Štefana, Toulouse Pont Neuf na Garoni Toulouse (okcitansko Tolosa) je glavno mesto in občina južne francoske regije Oksitanije, departmaja Haute-Garonne (Zgornja Garona) in zgodovinsko glavno mesto province Languedoc.
Novo!!: Gaskonja in Toulouse · Poglej več »
Trije mušketirji
Ludvik XIII, francoski kralj Armand Jean du Plessis, kardinal Richelieu Ana Avstrijska, francoska kraljica George Villiers, vojvoda Buckingham Kardinal Richelieu pri obleganju la Rochella Trije mušketirji je pustolovski roman iz leta 1844 in je prva knjiga iz serije, ki ji sledijo še Dvajset let pozneje in Mož z železno masko.
Novo!!: Gaskonja in Trije mušketirji · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Gaskonja in Vandali · Poglej več »
Velika sipina Pyla
Zračni posnetek Sipina Pyla, dostop na sipino po stopnicah, zavarovanih z ograjo iz šibja Pogled s sipine Pyla na nanose peska pred njo v smeri proti Atlantiku Pogled na sipino s severa proti jugu Sipina Pyla ali Pilat leži v osrčju gozdnate pokrajine Landes de Gascogne (Gaskonja) in je največja ter najvišja peščena sipina v Evropi.
Novo!!: Gaskonja in Velika sipina Pyla · Poglej več »
Vinjak
Vinjak je odležan vinski destilat, ki vsebuje minimalno 36 vol.
Novo!!: Gaskonja in Vinjak · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Gaskonja in Vizigoti · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Gaskonja in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Zahodno Rimsko cesarstvo
Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.
Novo!!: Gaskonja in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »
27 pr. n. št.
27 pr.
Novo!!: Gaskonja in 27 pr. n. št. · Poglej več »
297
297 (CCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Gaskonja in 297 · Poglej več »
507
507 (DVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Gaskonja in 507 · Poglej več »
600
600 (DC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Gaskonja in 600 · Poglej več »
