Hitreje kot brskalnik!
32 odnosi: Akademik, Akademski nazivi, Ambasador Republike Slovenije v znanosti, Anglija, Asistent, Atomsko jedro, Ženeva, Delec alfa, Diploma, Docent, Doktorat, Emeritus, Evropska organizacija za jedrske raziskave, Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani, Fizik, Fizika, Hamburg, Institut "Jožef Stefan", Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Kidričeva nagrada, Koče, Postojna, Nagrada Sklada Borisa Kidriča, Proton, Raziskovalna skupnost Slovenije, Slovenci, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Socialistična federativna republika Jugoslavija, Univerza v Ljubljani, Univerza v Oxfordu, Zoisova nagrada, 14. september, 1932.
Akademik
Akadémik (v ženski obliki akadémikinja ali akadémkinja) je redni član najvišjih narodnih znanstvenih in umetnostnih ustanov - akademij.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Akademik · Poglej več »
Akademski nazivi
Akademski nazivi so nazivi, ki jih predavateljem glede na strokovno in pedagoško delo podeljuje univerza.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Akademski nazivi · Poglej več »
Ambasador Republike Slovenije v znanosti
Ambasador Republike Slovenije v znanosti je priznanje, ki se podeljuje od leta 1991 naprej in ga vsako leto podeli ministrstvo pristojno za znanost.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Ambasador Republike Slovenije v znanosti · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Anglija · Poglej več »
Asistent
Asistènt (latinsko assistere - pomagati) je visokošolski sodelavec, pomočnik profesorja na univerzi, zadolžen za izvedbo vaj.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Asistent · Poglej več »
Atomsko jedro
Atómsko jêdro je osrednji del atoma in predstavlja večino (več kot 99,9 %) mase atoma.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Atomsko jedro · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Gabrijel Kernel in Ženeva · Poglej več »
Delec alfa
Delci α so ionizirajoče sevanje, ki ga atomsko jedro oddaja pri razpadu α.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Delec alfa · Poglej več »
Diploma
Diplóma (grško di- + ploma, na pol preganjen list) je izkaz o zaključenem višje- ali visokošolskem izobraževanju.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Diploma · Poglej več »
Docent
Docènt oz.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Docent · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Doktorat · Poglej več »
Emeritus
Dopolnilo emeritus (častni, zaslužni; množina emeriti) se uporablja v povezavi s poklicnim naslovom profesor ali škof. Dodeljuje se za posebne zasluge profesorjev, ponekod pa tudi redno ob upokojitvi, saj nakazuje le njegov "upokojenski" status (slovenjeno tudi: emeritirani profesor), zato je avtomatično prevajanje tujih "emeritusov" kot "zaslužnih profesorjev" pogosto neustrezno.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Emeritus · Poglej več »
Evropska organizacija za jedrske raziskave
kasneje priključeni člani ZDA, Turčija, Japonska, Indija, in Rusija) Animirani zemljevid sprememb v CERN-u od 1954 do 2008 Evropska organizacija za jedrske raziskave (kratica CERN, angleško European Organization for Nuclear Research Organisation, francosko Organisation Européenne pour la Recherche Nucléaire) je največji laboratorij za fiziko delcev.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Evropska organizacija za jedrske raziskave · Poglej več »
Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani
Fakulteta za matematiko in fiziko (FMF) je ena od članic Univerze v Ljubljani.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Fakulteta za matematiko in fiziko v Ljubljani · Poglej več »
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Fizik · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Fizika · Poglej več »
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Hamburg · Poglej več »
Institut "Jožef Stefan"
Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Institut "Jožef Stefan" · Poglej več »
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
280px Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (kratica ARIS) je javna agencija oziroma agencija, ki deluje v javnem interesu na področju raziskovalne dejavnosti.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije · Poglej več »
Kidričeva nagrada
Kidričeva nagrada je bila najvišje slovensko priznanje oziroma nagrada za znanstvene dosežke oziroma za znanstvenoraziskovalno delo v letih od 1957 do 1991.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Kidričeva nagrada · Poglej več »
Koče, Postojna
Koče so obcestno naselje v dolini reke Pivke v Občini Postojna na Notranjskem.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Koče, Postojna · Poglej več »
Nagrada Sklada Borisa Kidriča
Nagrade Sklada so se podeljevale za pomembna znanstvena dela, ki so bila objavljena v preteklem letu.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Nagrada Sklada Borisa Kidriča · Poglej več »
Proton
Zgradba protona Protón je stabilen jedrski delec z maso 1,6726 · 10-27 kg in pozitivnim električnim nabojem 1,6022 · 10-19 As.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Proton · Poglej več »
Raziskovalna skupnost Slovenije
Raziskovalna skupnost Slovenije (krajše RSS) je bila ustanovljena 23.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Raziskovalna skupnost Slovenije · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Gabrijel Kernel in Slovenci · Poglej več »
Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Lontovž, današnji sedež SAZU na Novem trgu v Ljubljani Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) je najvišja narodna znanstvena in umetnostna ustanova Slovenije, ki združuje vrhunske slovenske znanstvenike in umetnike, člane akademije, imenovane akademiki, ki so uvrščeni (razvrščeni) v šest področnih razredov, ki jih vodijo razredni tajniki: I. za zgodovinske in družbene vede (z dvema oddelkoma - 1. za zgodovinske: zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, muzikologija in 2. za družbene vede: filozofija, psihologija, pravo, sociologija, ekonomija) II.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Slovenska akademija znanosti in umetnosti · Poglej več »
Socialistična federativna republika Jugoslavija
Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ, ali na kratko, vendar ne nujno točno, Jugoslavija, je bila država na Balkanskem polotoku, ki je obstajala med letoma 1963 in 1992.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Socialistična federativna republika Jugoslavija · Poglej več »
Univerza v Ljubljani
Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Univerza v Ljubljani · Poglej več »
Univerza v Oxfordu
Univerza v Oxfordu je univerza v Oxfordu, Anglija, ki je bila ustanovljena okoli leta 1096 in velja za najstarejšo univerzo v angleško govorečem svetu.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Univerza v Oxfordu · Poglej več »
Zoisova nagrada
Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.
Novo!!: Gabrijel Kernel in Zoisova nagrada · Poglej več »
14. september
14.
Novo!!: Gabrijel Kernel in 14. september · Poglej več »
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Gabrijel Kernel in 1932 · Poglej več »
