Hitreje kot brskalnik!
132 odnosi: Alpe, Arheologija, Arijanstvo, Atila, Avstrija, Avstrijci, Avstrijsko primorje, Avstro-Ogrska, Štajerska, Živinoreja, Čedad, Čenta, Italija, Belluno (pokrajina), Benečija, Beneška republika, Beneška Slovenija, Benetke (pokrajina), Burja, Coglians, Druga svetovna vojna, Fašizem, Franki, Furlanščina, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Furlanska nižina, Geografija, Glavno mesto, Gonars, Gora, Goriška pokrajina, Gorica, Gradeška laguna, Gradež (Italija), Gradišče ob Soči, Grič, Habsburžani, Henrik IV. Nemški, Humin, Huni, Idrija, Industrija, Istituto Nazionale di Statistica, Istra, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Jadransko morje, Julijska medobčinska zveza, Julijske Alpe, ..., Kanalska dolina, Karni, Karnijske Alpe, Kelti, Kmetijstvo, Knežak, Koroška (vojvodina), Koruza, Kras (območje), Ladjedelnica, Laguna, Langobardi, Lignano Sabbiadoro, Maniago, Maranska laguna, Massimiliano Fedriga, Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje, Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran, Mikroklima, Milje, Milje, Trst, Milko Matičetov, Montaž, Nadiške doline, Nadiža, Neapelj, Nemščina, Nemci, Neolitik, Nojonski mir, Obala, Obrt, Oglej, Oglejski patriarhat, Paleolitik, Patriarhat, Piava, Pleme, Pokrajina Gorica, Pokrajina Pordenone, Pokrajina Trst, Pokrajina Videm, Pokrajine Italije, Pordenone, Postojna, Preseljevanje ljudstev, Prva svetovna vojna, Prvi koncil v Konstantinoplu, Ravnina, Reka, Reka, Hrvaška, Rezija, Rimsko cesarstvo, Romeji, Ronke, Sacile, Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Slovenska skupnost v Italiji, Soča, Spilimbergo, Srednjeevropski čas, Sredozemsko podnebje, Starorimska civilizacija, Svobodno tržaško ozemlje, Ter (reka), Terska dolina, Tilment, Timava, Tolmeč, Tržaški zaliv, Tržič, Gorica, Trbiž, Trgovina, Trst, Turizem, Ustava, Videm, Italija, Vinska trta, 6. stoletje. Razširi indeks (82 več) »
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Alpe · Poglej več »
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Arheologija · Poglej več »
Arijanstvo
Arijánstvo (tudi arijanízem ali arianízem; latinsko arianismus) je krščanski verski nauk škofa Arija iz Aleksandrije.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Arijanstvo · Poglej več »
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Atila · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Avstrija · Poglej več »
Avstrijci
Avstrijci so prebivalci Avstrije, nekaj malega jih živi v Italiji in tudi v Sloveniji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Avstrijci · Poglej več »
Avstrijsko primorje
Avstrijsko primorje ali Primorje, kronska dežela oziroma dežela znotraj Avstrijskega cesarstva (kasneje Avstro-Ogrske) od leta 1813 do 1918.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Avstrijsko primorje · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štajerska
Spodnja Štajerska Štájerska (tudi Spódnja Štájerska, Slovenska Štájerska) je del zgodovinske pokrajine Štajerske v severovzhodni Sloveniji, ki meri 6050 km2, ostali dve štajerski pokrajini, znani kot Srednja in Zgornja Štajerska, ki sestavljata sedanjo avstrijsko zvezno deželo Štajersko, pa sta v Republiki Avstriji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Štajerska · Poglej več »
Živinoreja
Govedo na živinorejski farmi Živinoreja je kmetijska panoga, ki se ukvarja z gojitvijo domačih živali, in sicer z namenom pridobivanja prehranskih proizvodov (mlečni izdelki, meso...), samih živali za delovno živino, surovin za oblačila in obutev (usnje, volna...) ter gnoja (za potrebe gnojenja).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Živinoreja · Poglej več »
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Čedad · Poglej več »
Čenta, Italija
Čenta (italijansko Tarcento, furlansko Tarcint, rezijsko Tarčét) je mestno naselje in sedež občine z okoli 9.000 prebivalci severno od Vidma, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Čenta, Italija · Poglej več »
Belluno (pokrajina)
Pokrajina Belluno (v italijanskem izvirniku Provincia di Belluno) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Belluno (pokrajina) · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Benečija · Poglej več »
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Beneška republika · Poglej več »
Beneška Slovenija
Slovenci skupaj s Furlani in Nemci Beneška Slovenija (po novem Slavia Friulana) je zgodovinska pokrajina na meji med Italijo in Slovenijo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Beneška Slovenija · Poglej več »
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Benetke (pokrajina) · Poglej več »
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Burja · Poglej več »
Coglians
Monte Coglians (furlansko Coliàns, nemško Hohe Warte) je z 2.782 metri najvišja gora Karnijskih Alp.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Coglians · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Fašizem
Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Fašizem · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Franki · Poglej več »
Furlanščina
Brez opisa.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Furlanščina · Poglej več »
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Furlanija · Poglej več »
Furlanija - Julijska krajina
Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Furlanija - Julijska krajina · Poglej več »
Furlanska nižina
Meretom di Capitolo Furlanska nižina (italijansko Bassa friulana, La Bassa ali Basso Friuli, furlansko Basse furlane, vzhodno-furlansko Bassa furlana) je zemljepisno območje Furlanije - Julijske krajine in Benečije opredeljena z aluvialno ravnino.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Furlanska nižina · Poglej več »
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Geografija · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Glavno mesto · Poglej več »
Gonars
Gonars (furlansko Gonârs) je mesto v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina, občina šteje nekaj manj kot 5000 ljudi.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gonars · Poglej več »
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gora · Poglej več »
Goriška pokrajina
Goriška pokrajina je lahko.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Goriška pokrajina · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gorica · Poglej več »
Gradeška laguna
Gradeška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Grado), je laguna v Jadranskem morju, južno od mesta Oglej.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gradeška laguna · Poglej več »
Gradež (Italija)
Gradež, (italijansko: Grado, furlansko: Grau) je mesto, pristanišče in sedež istoimenske občine z okoli 9.000 prebivalci v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gradež (Italija) · Poglej več »
Gradišče ob Soči
Gradišče ob Soči (italijansko Gradisca d'Isonzo, furlansko Gardiscje ali Gardiscje Imperiâl, vzhodno-furlansko Gardiscja) je naselje in občina v bivši Goriški pokrajini, v deželi Furlanija - Julijska krajina v Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Gradišče ob Soči · Poglej več »
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Grič · Poglej več »
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Habsburžani · Poglej več »
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Henrik IV. Nemški · Poglej več »
Humin
Humin (slov. tudi Gumin; furlansko Glemone, italijansko Gemona del Friuli, nemško Klemaun) je občina in istoimensko mesto v severovzhodnem delu Furlanije na slovensko - italijanski narodnostni meji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Humin · Poglej več »
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Huni · Poglej več »
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Idrija · Poglej več »
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Industrija · Poglej več »
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Istituto Nazionale di Statistica · Poglej več »
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Istra · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Italija · Poglej več »
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Italijanščina · Poglej več »
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Italijanske dežele · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Jadransko morje · Poglej več »
Julijska medobčinska zveza
Julijska medobčinska zveza, tudi Julijska medobčinska unija (Unione Territoriale Intercomunale Giuliana), skrajšano: »UTI Giuliana«, je italijanska upravna povezava več občin v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki je kot nova upravnoorganizacijska oblika leta 2016 nadomestila Tržaško pokrajino.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Julijska medobčinska zveza · Poglej več »
Julijske Alpe
Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Julijske Alpe · Poglej več »
Kanalska dolina
Male Rute Kanalska dolina (italijansko Val Canale, furlansko Val Cjanâl, nemško Kanaltal) je ozka dolina v vzhodnih Alpah na severovzhodu Italije v avtonomni deželi Furlanija - Julijska krajina ob avstrijsko-slovenski meji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Kanalska dolina · Poglej več »
Karni
Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Karni · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Karnijske Alpe · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Kelti · Poglej več »
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Kmetijstvo · Poglej več »
Knežak
Knežak je kraško naselje z okoli 500 prebivalci ob regionalni cesti Pivka–Ilirska Bistrica.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Knežak · Poglej več »
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Koroška (vojvodina) · Poglej več »
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Koruza · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Kras (območje) · Poglej več »
Ladjedelnica
Ladjedelnica Uljanik v Pulju Ladjedelnica je gospodarski obrat, ki je namenjen gradnji in popravilu vodnih plovil, primarno ladij.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Ladjedelnica · Poglej več »
Laguna
Turkmeniji Laguna je razmeroma plitva vodna površina z morsko vodo ali somornico, delno ali popolnoma ločena od morja z nasipom, koralnim grebenom ali podobno strukturo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Laguna · Poglej več »
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Langobardi · Poglej več »
Lignano Sabbiadoro
Lignano Sabbiadoro (furlansko: Lignan), je mesto in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini, ter eno od glavnih poletnih turističnih centrov v severni Italiji, na Jadranski obali.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Lignano Sabbiadoro · Poglej več »
Maniago
Maniago (furlansko Manià) je italijansko mesto in občina s skoraj 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na robu furlanske ravnine in na vznožju Karnijskih Predalp ter narodnega parka Parco Naturale Dolomiti Friulane.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Maniago · Poglej več »
Maranska laguna
Laguna v Lignano Sabbiadoro, Italija Maranska laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Marano), je laguna v severnem Jadranskem morju, jugovzhodno od naselja Lignano Sabbiadoro.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Maranska laguna · Poglej več »
Massimiliano Fedriga
Massimiliano Fedriga, italijanski politik, * 2. julij 1980, Verona, Benečija.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Massimiliano Fedriga · Poglej več »
Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje
Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje tudi Medobčinska unija Brda-Zgornje Posočje, (Unione Territoriale Intercomunale Collio Alto Isonzo), skrajšano: »UTI Collio - Alto Isonzo« je ena od dveh italijanskih območnih medobčinskih zvez v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki leta 2016 nadomestili Goriško pokrajino.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Medobčinska zveza Brda–Zgornje Posočje · Poglej več »
Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran
Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran tudi Medobčinska unija Kras-Soča-Jadran (Unione Territoriale Intercomunale Carso Isonzo Adriatico), skrajšano: »UTI Carso Isonzo Adriatico«, je bila ena od dveh italijanskih območnih medobčinskih zvez v deželi Furlanija - Julijska krajina, ki sta kot novi upravnoorganizacijski obliki od leta 2016 do leta 2020 nadomestili Goriško pokrajino in sicer zajema njen južni del, vključno z ustjem Soče in Gradeško laguno.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Medobčinska zveza Kras-Soča-Jadran · Poglej več »
Mikroklima
Mikroklima je podnebje zelo majhnih območij na Zemlji in je običajno najbolj izrazito oblikovana na homogenem aktivnem površju.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Mikroklima · Poglej več »
Milje
Milje so lahko.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Milje · Poglej več »
Milje, Trst
Milje (beneško in tržaško Muja) so obalno mesto v Italiji, na Tržaškem, natančneje v Miljskem zalivu, sedež istoimenske občine v deželi Furlanija - Julijska krajina (druge največje za Trstom v nekdanji Tržaški pokrajini), nedaleč od slovensko-italijanske meje.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Milje, Trst · Poglej več »
Milko Matičetov
Milko Matičetov, slovenski etnolog in etnograf, * 10. september 1919, Kopriva na Krasu, † 5. december 2014, Ljubljana.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Milko Matičetov · Poglej več »
Montaž
Montaž (tudi Bojec, Špik nad Policami oz. Poliški Špik, italijansko Jôf di Montasio, furlansko Jôf dal Montâs, nemško Bramkofel ali Montasch) je 2.753 m visok vrh v zahodni skupini Julijskih Alp v Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Montaž · Poglej več »
Nadiške doline
Matajur Nadiške doline (netočno, a pogosto tudi Benečija) so štiri doline ob rečicah Nadiži, Aborni, Kozici in Arbeči ter predstavljajo naravno povezavo med Čedadom (starodavni Forum Iulii) in dolino Soče, ki sestavljajo geografsko homogeno ozemlje.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Nadiške doline · Poglej več »
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Nadiža · Poglej več »
Neapelj
Neapelj (Napoli, neapeljsko Napule) je največje mesto južne Italije ter glavno mesto Kampanije in pokrajine Neapelj.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Neapelj · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Nemščina · Poglej več »
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Nemci · Poglej več »
Neolitik
Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Neolitik · Poglej več »
Nojonski mir
Nojonski mir je mirovna pogodba, ki sta jo 13. avgusta 1516 podpisala Karel I. Španski (bodoči cesar Karel V.), in Franc I. Francoski v Nojoni, v Burgundiji (danes Noyon, severna Francija).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Nojonski mir · Poglej več »
Obala
rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Obala · Poglej več »
Obrt
Obrt Obrt je gospodarska dejavnost, ki je manjša kot industrija, izvajajo jo obrtniki.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Obrt · Poglej več »
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Oglej · Poglej več »
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Oglejski patriarhat · Poglej več »
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Paleolitik · Poglej več »
Patriarhat
Patriarhat je družbena ureditev, pri kateri imajo vso avtoriteto moški predstavniki družin, ki sestavljajo skupnost.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Patriarhat · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Piava · Poglej več »
Pleme
Ottawi, Kanada Plême je skupnost ljudi, ki jih druži skupen izvor, preteklost, skupen jezik; večinoma tudi skupni običaji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pleme · Poglej več »
Pokrajina Gorica
Pokrajina Gorica, tudi Goriška pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so do leta 2017 sestavljale italijansko avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Gorica · Poglej več »
Pokrajina Pordenone
Pokrajina Pordenone, tudi Pordenonska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so v letih od 1968 do 2016/17 sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Pordenone · Poglej več »
Pokrajina Trst
Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Trst · Poglej več »
Pokrajina Videm
Pokrajina Videm, tudi Videmska pokrajina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pokrajina Videm · Poglej več »
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pokrajine Italije · Poglej več »
Pordenone
Pordenone (furlansko in beneškoitalijansko Pordenon) je mesto v italijanski avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije in je bil do leta 2017 sedež ene od štirih pokrajin te dežele.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Pordenone · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Postojna · Poglej več »
Preseljevanje ljudstev
Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Preseljevanje ljudstev · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Prvi koncil v Konstantinoplu · Poglej več »
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Ravnina · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Reka · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Rezija
Rezija (rezijansko Rozajanska dulḯna, italijansko Resia, furlansko Resie, beneško Rèxia) je alpska dolina v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Rezija · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Romeji · Poglej več »
Ronke
Ronke (italijansko: Ronchi dei Legionari) so mesto in sedež istoimenske občine v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Ronke · Poglej več »
Sacile
Sacile je mesto v italijanski Avtonomni deželi Furlaniji - Julijski krajini, na severovzhodu Italije.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Sacile · Poglej več »
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine
Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Seznam slovenskih zemljepisnih imen Furlanije - Julijske krajine · Poglej več »
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Slovenščina · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Slovenija · Poglej več »
Slovenska skupnost v Italiji
Slovenska skupnost v Italiji je skupnost –100.000 v Italiji živečih avtohtonih prebivalcev slovenskega rodu.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Slovenska skupnost v Italiji · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Soča · Poglej več »
Spilimbergo
Spilimbergo (furlansko Spilimberc, nemško Spengenberg) je italijansko mesto in občina z 12.000 prebivalci v deželi Furlanija-Julijska krajina, na ledenodobni terasi nad desnim bregom reke Tilment (Tagliamento).
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Spilimbergo · Poglej več »
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Srednjeevropski čas · Poglej več »
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Sredozemsko podnebje · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Svobodno tržaško ozemlje
Svobodno tržaško ozemlje (kratica STO;, TLT;; je bilo območje pod kontrolo Združenih narodov, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajalo ob severovzhodni obali Jadranskega morja.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Svobodno tržaško ozemlje · Poglej več »
Ter (reka)
Ter je reka v Videmski v deželi Furlanija - Julijska krajina, v severnovzhodni Italiji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Ter (reka) · Poglej več »
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Terska dolina · Poglej več »
Tilment
Tilment (italijansko: Tagliamento, Tiliment v standardni furlanščini, Tilimint v zahodni Furlaniji, Tuliment, Taiament, Tiument, Timent in Tuement v drugih lokalnih različicah furlanščine, Tagiamento ali Tajamento v Benečiji, staronemško ime Dülmende) je velika reka v severovzhodni Italiji, ki teče s Karnijskih Alp čez Furlansko nižino in se izliva v Jadransko morje.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Tilment · Poglej več »
Timava
Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Timava · Poglej več »
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Tolmeč · Poglej več »
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Tržaški zaliv · Poglej več »
Tržič, Gorica
Tržič (bizjaško in, nemško Falkenberg) je mesto in občina v nekdanji Goriški pokrajini italijanske dežele Furlanije - Julijske krajine in je središče Medobčinske zveze Kras-Soča-Jadran.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Tržič, Gorica · Poglej več »
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Trbiž · Poglej več »
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Trgovina · Poglej več »
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Trst · Poglej več »
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Turizem · Poglej več »
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Ustava · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Videm, Italija · Poglej več »
Vinska trta
Vinska trta (znanstveno ime Vitis vinifera) spada v družino vinikovk (Vitaceae (Lindley) ali Ampelidae (Kunth)), ki ima približno 600 vrst.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in Vinska trta · Poglej več »
6. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 3. stoletje | 4. stoletje | 5. stoletje | 6.
Novo!!: Furlanija - Julijska krajina in 6. stoletje · Poglej več »
Preusmerja sem:
Avtonomna dežela Furlanija - Julijska krajina, FJK, Friuli-Venezia Giulia, Furlanija Julijska krajina, Furlanija – Julijska krajina, Furlanija-Julijska krajina, Furlanija–Julijska krajina, Julijska Krajina, Julijska krajina.
