Fridmanovi enačbi in Kozmološka konstanta

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Fridmanovi enačbi in Kozmološka konstanta

Fridmanovi enačbi vs. Kozmološka konstanta

Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti. razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva. Kozmolóška konstánta (običajno označena z veliko grško črko lambda – Λ) je v fizikalni kozmologiji vrednost energijske gostote vakuuma prostora.

Einsteinove enačbe polja

Einsteinove enačbe polja so množica desetih enačb v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti s katerimi je opisana osnovna sila gravitacija kot ukrivljenost prostor-časa, ki jo povzročata snov in energija.

Einsteinove enačbe polja in Fridmanovi enačbi · Einsteinove enačbe polja in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Energija in Fridmanovi enačbi · Energija in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Fizikalna konstanta

Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.

Fizikalna konstanta in Fridmanovi enačbi · Fizikalna konstanta in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Fridmanovi enačbi in Gravitacijska konstanta · Gravitacijska konstanta in Kozmološka konstanta · Poglej več »

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Fridmanovi enačbi in Kozmologija · Kozmološka konstanta in Kozmologija · Poglej več »

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Fridmanovi enačbi in Prostor · Kozmološka konstanta in Prostor · Poglej več »

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Fridmanovi enačbi in Snov · Kozmološka konstanta in Snov · Poglej več »

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Fridmanovi enačbi in Splošna teorija relativnosti · Kozmološka konstanta in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Fridmanovi enačbi in Težnost · Kozmološka konstanta in Težnost · Poglej več »

Temna energija

language.

Fridmanovi enačbi in Temna energija · Kozmološka konstanta in Temna energija · Poglej več »

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Fridmanovi enačbi in Tlak · Kozmološka konstanta in Tlak · Poglej več »

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Fridmanovi enačbi in Vesolje · Kozmološka konstanta in Vesolje · Poglej več »