Kazalo
42 odnosi: Afrika, Alod, Amerika, Anglija, Azija, Bizantinsko cesarstvo, Cezar (naslov), Desetina, Družina, Dvor, Evropa, Fevd, Franki, Frankovsko cesarstvo, Gospodarstvo, Huba, Italija, Karel Martel, Karolingi, Kmet, Kolon, Kralj, Majordom, Marka, Merovingi, Nemščina, Normani, Osmansko cesarstvo, Pipin Mali, Plemstvo, Proščenje, Rimsko cesarstvo, Samostan, Suženjstvo, Tlačanstvo, Vas, Vazal, Vikingi, Vojska, 714, 741, 768.
- Družbena ureditev
- Ekonomski sistemi
- Politični sistemi
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Fevdalizem in Afrika
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Fevdalizem in Alod
Amerika
Ameriki predstavljata večino kopnega zahodne poloble Amerika je skupno ime za kopno na zemeljski zahodni polobli, ki zaobjema celini Južno in Severno Ameriko s pripadajočimi otoki, lahko pa se nanaša tudi na to kopno kot eno samo celino kot približna sopomenka Novemu svetu.
Poglej Fevdalizem in Amerika
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Fevdalizem in Anglija
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Fevdalizem in Azija
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Fevdalizem in Bizantinsko cesarstvo
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Fevdalizem in Cezar (naslov)
Desetina
Kmet predaja desetino zemljiškemu gospodu Desetina (francosko dîme, nemško Zehnt, angleško tithe) je izraz, ki v najširšem pomenu označuje moralno ali zakonsko obveznost posameznika ali gospodinjstva da deseti del svoje žetve ali prihodkov (denarja) v določenem obdobju preda določeni cerkveni (tempelj, cerkev) ali posvetni instituciji (kralj, najemodajalec, država) v smislu njenega financiranja ali vzdrževanja.
Poglej Fevdalizem in Desetina
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Fevdalizem in Družina
Dvor
Dvor palače Pitti, Firence Dvor glavne stavbe Münchenške pozavarovalnice, München Dvor (lat. curtis, nemško hof, angl. court ali courtyard) je razkošno bivališče vladarja, članov njegove družine in sodelavcev.
Poglej Fevdalizem in Dvor
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Fevdalizem in Evropa
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Fevdalizem in Fevd
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Fevdalizem in Franki
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Fevdalizem in Frankovsko cesarstvo
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Fevdalizem in Gospodarstvo
Huba
Huba je bilo v fevdalizmu posestvo, dovolj veliko, da je na njem lahko preživela ena družina.
Poglej Fevdalizem in Huba
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Fevdalizem in Italija
Karel Martel
Karel Martel (lat. Carolus Martellus; francosko Charles Martel), frankovski majordom, * 23. avgust 686, Herstal, sedanja Belgija, † 22. oktober 741, Quierzy, Francija.
Poglej Fevdalizem in Karel Martel
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Fevdalizem in Karolingi
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Fevdalizem in Kmet
Kolon
Kólon (lat. colon) je del debelega črevesa med slepim črevesom in danko.
Poglej Fevdalizem in Kolon
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Fevdalizem in Kralj
Majordom
Majordom je bil zgodnjesrednjeveški naziv in funkcija, ki je pomenila upravnika dvora, posebno v frankovskih kraljestvih 7. in 8. stoletja.
Poglej Fevdalizem in Majordom
Marka
Marka lahko pomeni.
Poglej Fevdalizem in Marka
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Fevdalizem in Merovingi
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Fevdalizem in Nemščina
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Poglej Fevdalizem in Normani
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Fevdalizem in Osmansko cesarstvo
Pipin Mali
Pipin Mali, tudi Pipin mlajši (francosko Pépin le Bref, Pépin III), majordom Nevstrije in Avstrazije, frankovski kralj (751–768), * 714, Jupille, sedanja Belgija, † 24. september 768, Saint-Denis, Francija.
Poglej Fevdalizem in Pipin Mali
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Fevdalizem in Plemstvo
Proščenje
Proščênje, žégnanje ali patrocínij (nar. lepa nedelja, cerkvanje, shod, šagra, žegen) v krščanskem okolju predstavlja praznovanje godu zavetnika lokalne cerkve.
Poglej Fevdalizem in Proščenje
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Fevdalizem in Rimsko cesarstvo
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Fevdalizem in Samostan
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Fevdalizem in Suženjstvo
Tlačanstvo
Oblačila sužnjev ali tlačanov od 6. do 12. stoletja Tlačanstvo je bila oblika fevdalnega odnosa med fevdalcem in podložnikom (kmetom), ki je temeljil na tlaki: prisilnem delu za zemljiškega gospoda.
Poglej Fevdalizem in Tlačanstvo
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Fevdalizem in Vas
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Fevdalizem in Vazal
Vikingi
Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.
Poglej Fevdalizem in Vikingi
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Fevdalizem in Vojska
714
714 (DCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Fevdalizem in 714
741
741 (DCCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Fevdalizem in 741
768
768 (DCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Fevdalizem in 768
Glej tudi
Družbena ureditev
Ekonomski sistemi
Politični sistemi
Prav tako znan kot Dominikalna posest, Dominikalna zemlja, Fevdalci, Fevdalec, Frankovski tip fevdalizma, Pridvorna posest, Pridvorna zemlja.