Podobnosti med Fermatov veliki izrek in Teorija števil
Fermatov veliki izrek in Teorija števil še 18 stvari v skupni (v Unijapedija): Algebrska geometrija, Algebrsko število, Celo število, Delitelj, Diofant, Diofantska enačba, Eliptična krivulja, Fermatov mali izrek, Kvadratno število, Leonhard Euler, Naravno število, Pierre de Fermat, Pitagorejska trojica, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski razcep, Racionalno število, Soda in liha števila.
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Algebrska geometrija in Fermatov veliki izrek · Algebrska geometrija in Teorija števil ·
Algebrsko število
Algébrsko števílo (zastarelo algebrajsko število) je vsako realno ali kompleksno število, ki je rešitev neke polinomske enačbe oblike: kjer je n > 0 in so koeficienti ai cela števila (ali enakovredno racionalna števila), ne vsa enaka 0.
Algebrsko število in Fermatov veliki izrek · Algebrsko število in Teorija števil ·
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Celo število in Fermatov veliki izrek · Celo število in Teorija števil ·
Delitelj
Delítelj celega števila n (ali tudi fáktor števila n) je v matematiki celo število, ki deli n brez ostanka.
Delitelj in Fermatov veliki izrek · Delitelj in Teorija števil ·
Diofant
Diofant (tudi Diofantes) (Diófantos hó Aleksandreŭs), grški matematik, * okoli 200/214, (verjetno) Aleksandrija, † okoli 284/298.
Diofant in Fermatov veliki izrek · Diofant in Teorija števil ·
Diofantska enačba
Diofántske enáčbe so v matematiki enačbe oblike f.
Diofantska enačba in Fermatov veliki izrek · Diofantska enačba in Teorija števil ·
Eliptična krivulja
Pregled eliptičnih krivulj. Prikazano področje je −3,32 (Za ''a''.
Eliptična krivulja in Fermatov veliki izrek · Eliptična krivulja in Teorija števil ·
Fermatov mali izrek
Fermatov máli izrèk ali tudi máli Fermatov izrèk pravi, da kadar je p praštevilo, potem za vsako celo število a velja: To pomeni, da kadar vzamemo poljubno celo število a in ga pomnožimo s samim seboj p krat in odštejemo a, bomo dobili število, ki bo deljivo s p. (glej mudularna aritmetika).
Fermatov mali izrek in Fermatov veliki izrek · Fermatov mali izrek in Teorija števil ·
Kvadratno število
Kvadrátno števílo ali kvadrát (včasih celo tudi popólni kvadrát) je v matematiki pozitivno celo število, ki se ga lahko zapiše kot kvadrat drugega celega števila.
Fermatov veliki izrek in Kvadratno število · Kvadratno število in Teorija števil ·
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Fermatov veliki izrek in Leonhard Euler · Leonhard Euler in Teorija števil ·
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Fermatov veliki izrek in Naravno število · Naravno število in Teorija števil ·
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Fermatov veliki izrek in Pierre de Fermat · Pierre de Fermat in Teorija števil ·
Pitagorejska trojica
Animacija prikazuje najenostavnejšo pitagorejsko trojico 3^2 + 4^2.
Fermatov veliki izrek in Pitagorejska trojica · Pitagorejska trojica in Teorija števil ·
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Fermatov veliki izrek in Potenciranje · Potenciranje in Teorija števil ·
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Fermatov veliki izrek in Praštevilo · Praštevilo in Teorija števil ·
Praštevilski razcep
Práštevílski razcép (práštevilska faktorizácija, prafaktorizácija ali razcép na práfáktorje) števila je predstavitev števila, kot zmnožek manjših števil, deliteljev (faktorjev), npr.
Fermatov veliki izrek in Praštevilski razcep · Praštevilski razcep in Teorija števil ·
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Fermatov veliki izrek in Racionalno število · Racionalno število in Teorija števil ·
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Fermatov veliki izrek in Soda in liha števila · Soda in liha števila in Teorija števil ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Fermatov veliki izrek in Teorija števil imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Fermatov veliki izrek in Teorija števil
Primerjava med Fermatov veliki izrek in Teorija števil
Fermatov veliki izrek 51 odnose, medtem ko je Teorija števil 90. Saj imajo skupno 18, indeks Jaccard je 12.77% = 18 / (51 + 90).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Fermatov veliki izrek in Teorija števil. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: