Feng šuj in Okrogle stavbe ''tolou'' v Fudžjanu

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Feng šuj in Okrogle stavbe ''tolou'' v Fudžjanu

Feng šuj vs. Okrogle stavbe ''tolou'' v Fudžjanu

''Fēngshuǐ'' Fengshui (izvirno zapisano kot 風水 ali v pisavi pinjin kot Fēngshuǐ, izgovorjeno kot fɤŋ ʂueɪ (IPA), v poslovenjeni obliki po Slovarju slovenskega knjižnega jezika zapisano kot feng šuj ali feng šuj) je starodavna kitajska veščina urejanja zunanjega in notranjega prostora, katere namen je povečati skladnost in pretok energije Qi, in ki jo uvrščamo na področje kitajske metafizike. Okrogle stavbe tolou v Fudžjanu ali Fudžjan tulou; dobesedno 'fujianske zemeljske zgradbe') so kitajska podeželska bivališča, edinstvena za ljudstvo Haka v gorskih območjih v jugovzhodnem Fudžjanu na Kitajskem. Večinoma so bile zgrajene med 12. in 20. stoletjem. Tulou je običajno velika, zaprta in utrjena zemeljska stavba, najpogosteje pravokotne ali krožne oblike, z zelo debelimi nosilnimi zemeljskimi zidovi med tremi in petimi nadstropji, v katerih biva do 800 ljudi. Manjše notranje stavbe so pogosto obdane s temi ogromnimi obrobnimi zidovi, ki lahko vsebujejo dvorane, skladišča, vodnjake in bivalne prostore, celotna struktura pa spominja na majhno utrjeno mesto. Macau Cultural Affairs Bureau Utrjene zunanje strukture so oblikovane s stiskanjem zemlje, pomešane s kamnom, bambusom, lesom in drugimi lahko dostopnimi materiali, da se oblikujejo zidovi debeline do 1,8 m. Veje, trakovi iz lesa in bambusovi sekanci so pogosto položeni v steno kot dodatna ojačitev. Rezultat je dobro osvetljena, prezračevana, proti vetru in potresom odporna stavba, ki je pozimi topla in poleti hladna. Tulousi imajo običajno samo ena glavna vrata, varovana s 100-130 mm lesenimi vrati, ojačenimi z zunanjo lupino iz železne plošče. Najvišji nivo teh zemeljskih stavb ima luknje za puške za obrambne namene. Večino tuloujev (z izjemo skupine Dadi tulou v okrožju Huaan) najdemo na razmeroma majhnem geografskem območju, ki se razteza na meji med okrožji Jongding, Nandžing in Pinghe v provinci Fudžjan. Nekatere tulouse najdemo tudi v sosednji provinci Guangdong, na primer v vzhodnem okrožju Dabu v Meidžovu. Ti se upravljajo kot eno turistično mesto (znano kot slikovito območje Nandžing Tulou) z vhodom v okrožje Šujang. Obiski tega območja zato običajno obsegajo ogled najbolj značilnih in slavnih v Jongdingu (skupine Gaobei Tulou, Hongkeng Tulou, Čuši Tulou, lončena hiša Dženfulou in lončena hiša Janšjanglou) in v Nandžingu tulou skupine (Tianluokeng Tulou, Hekeng Tulou, Heguilou zemeljska hiša in Huaijuanlou zemeljska hiša). Leta 2008 je Unesco skupaj 46 območij Fujian tulou uvrstil na seznam svetovne dediščine kot »izjemne primere gradbene tradicije in funkcije, ki ponazarjajo posebno vrsto skupnega bivanja in obrambne organizacije harmoničnem odnosu z njihovim okoljem«. Vpisana mesta vključujejo Čuši Tulou, Tianluokeng Tulou, Hekeng Tulou, Gaobei Tulou, Dadi Tulou, Hongkeng Tulou, Jangšjan Lou, Huijuan Lou, Džengfu Lou in Hegui Lou.