Hitreje kot brskalnik!
100 odnosi: Algebrska krivulja, Arat, Arhimed, Arhimedov aksiom, Arhit, Arktur, Astronom, Astronomija, Atene, Celo število, Daljica, Dan, Dolžina, Egipt, Ekvator, Elementi (Evklid), Evdoksova kampila, Evklid, Filozofija, Fourierova vrsta, Galileo Galilei, Geometrija, Georg Ferdinand Cantor, Gibanje, Gostosevci, Grki, Hekataj, Heliopolis, Hiparh, Hipokrat (geometer), Hipopeda, Iracionalno število, Isaac Newton, Jesen, Julius Wilhelm Richard Dedekind, Kalip, Karl Weierstrass, Kizik, Kozorogov povratnik, Kroženje, Krožnica, Leto, Luna, Mark Tulij Cicero, Marmarsko morje, Matematika, Medicina, Menehmo, Nagib vrtilne osi, Nektaneb I., ..., Neskončnost, O krogli in valju, Os vrtenja, Osončje, Ozvezdje, Piramida, Pirej, Pitagorejstvo, Pitagorov izrek, Planet, Platon, Platonova Akademija, Plinij starejši, Površina, Pravo, Precesija enakonočij, Prizma, Prostornina, Ptolemaj, Racionalno število, Rakov povratnik, Realno število, Severnica, Sicilija, Sirij, Sončev obrat, Sonce, Stereometrija, Stožec, Taranto, Tetraeder, Trikotnik, Tropsko leto, Turčija, Ura, Valj, Venera, Vesolje, Vrtilna doba, Zdravnik, Zemeljsko površje, Zemlja, Zenon, Zima, Zlati rez, Znanost, Zvezda, Zvezdna karta, 347 pr. n. št., 410 pr. n. št.. Razširi indeks (50 več) »
Algebrska krivulja
Algebrska krivulja je v algebrski geometriji algebrska varieteta z razsežnostjo 1.
Novo!!: Evdoks in Algebrska krivulja · Poglej več »
Arat
Arat (Aratos hó Eoleús), makedonsko-starogrški matematik, astronom, meteorolog, botanik in pesnik, * 315 pr. n. št., Sol, (Soli), Kikilija (danes Ciper), † 240 pr. n. št., Pela, osrednja Makedonija (danes Grčija).
Novo!!: Evdoks in Arat · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Evdoks in Arhimed · Poglej več »
Arhimedov aksiom
Stran iz Arhimedovega dela ''O krogli in valju'' Arhimedov aksióm (tudi Arhimedovo načelo, Arhimedova značilnost) v matematiki in še posebej v abstraktni algebri in analizi pravi, da za vsako realno število x obstaja naravno število n, ki je večje od x. Poleg tega realna števila tvorijo polni obseg, ker ima vsako Cauchyjevo zaporedje realnih števil enolično določeno limito.
Novo!!: Evdoks in Arhimedov aksiom · Poglej več »
Arhit
Arhit (Arhítas), starogrški filozof, matematik, astronom, državnik, strateg in vojskovodja, * 428 pr. n. št. Tarent (Tarentum ali tudi Taras), Magna Graecia, sedaj Taranto, Italija, † 347 pr. n. št.
Novo!!: Evdoks in Arhit · Poglej več »
Arktur
|- bgcolor.
Novo!!: Evdoks in Arktur · Poglej več »
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Novo!!: Evdoks in Astronom · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Evdoks in Astronomija · Poglej več »
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Novo!!: Evdoks in Atene · Poglej več »
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Novo!!: Evdoks in Celo število · Poglej več »
Daljica
Geometrijska definicija daljice: presek poltrakov AB in BA Konstrukcija daljice (1699) Daljíca je omejena prema črta.
Novo!!: Evdoks in Daljica · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: Evdoks in Dan · Poglej več »
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Novo!!: Evdoks in Dolžina · Poglej več »
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Novo!!: Evdoks in Egipt · Poglej več »
Ekvator
Zemlja z ekvatorjem Ekvátor (tudi ravník ali rávnik) je v geografiji največji vzporednik oz.
Novo!!: Evdoks in Ekvator · Poglej več »
Elementi (Evklid)
Naslovnica prve angleške izdaje Evklidovih ''Elementov'', 1570 Ohranjen kos ''Elementov'', najden v Oksirhinku v Egiptu, ki izvira iz okoli leta 100. Skica je priložena trditvi 5 iz druge knjige Vatikanski rokopis, 2. knjiga, 207v — 208r. Euclid XI prop. 31, 32 in 33 Elementi so temeljno delo geometrije.
Novo!!: Evdoks in Elementi (Evklid) · Poglej več »
Evdoksova kampila
Slika Evdoksove kampile. Evdoksova kampila je kvartna (četrte stopnje) krivulja, ki ima v kartezičnem koordinatnem sistemu enačbo: (pri tem se rešitev x.
Novo!!: Evdoks in Evdoksova kampila · Poglej več »
Evklid
Evklíd ali Evklídes (Eukleídēs), starogrški matematik, * okoli 365 pr. n. št., Aleksandrija, † 275 pr. n. št. včasih tudi Evklid iz Aleksandrije, za razliko od Evklida iz Megare, grški matematik, ki se ga po pravici lahko imenuje »očeta geometrije«.
Novo!!: Evdoks in Evklid · Poglej več »
Filozofija
Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.
Novo!!: Evdoks in Filozofija · Poglej več »
Fourierova vrsta
Prvi štirje približki Fourierovih vrst za pravokotni val. Fourierove vrste v matematiki omogočajo razstavljanje poljubne periodične funkcije ali periodičnega signala v vsoto (po možnosti končno) skupine periodičnih funkcij kot sta sinus in kosinus.
Novo!!: Evdoks in Fourierova vrsta · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Evdoks in Galileo Galilei · Poglej več »
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Novo!!: Evdoks in Geometrija · Poglej več »
Georg Ferdinand Cantor
Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Evdoks in Georg Ferdinand Cantor · Poglej več »
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Novo!!: Evdoks in Gibanje · Poglej več »
Gostosevci
Gostosevci ali Plejade (Messier 45, M45) so odprta zvezdna kopica v ozvezdju Bika.
Novo!!: Evdoks in Gostosevci · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Evdoks in Grki · Poglej več »
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Novo!!: Evdoks in Hekataj · Poglej več »
Heliopolis
Heliopolis je bil veliko mesto v Starem Egiptu, upravno središče 13.
Novo!!: Evdoks in Heliopolis · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Evdoks in Hiparh · Poglej več »
Hipokrat (geometer)
Hipokrat (tudi Hipokrates, Hippokrat, Hippokrates), starogrški geometer, filozof in astronom, * okoli 470 pr. n. št. (460, 450??, okoli 440), otok Hios (Ios, Hio, Kios, Chios, Khios), † 410 pr. n. št. (okoli 420), Atene, Grčija.
Novo!!: Evdoks in Hipokrat (geometer) · Poglej več »
Hipopeda
Hipopeda (znana tudi kot Boothova lemniskata ali Proklova hipopeda) je ravninska krivulja, ki je določena z enačbo kjer je.
Novo!!: Evdoks in Hipopeda · Poglej več »
Iracionalno število
Iracionálno števílo je v matematiki po definiciji vsako realno število, ki ga ni moč zapisati v obliki ulomka a/b, kjer bi bila a in b celi števili in b različno od 0.
Novo!!: Evdoks in Iracionalno število · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Evdoks in Isaac Newton · Poglej več »
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Novo!!: Evdoks in Jesen · Poglej več »
Julius Wilhelm Richard Dedekind
Julius Wilhelm Richard Dedekind, nemški matematik, * 6. avgust 1831, Braunschweig, Nemčija, † 12. februar 1916, Braunschweig.
Novo!!: Evdoks in Julius Wilhelm Richard Dedekind · Poglej več »
Kalip
Kalip (Kalipos, Kalippus, Calippus) (Kállipos), starogrški astronom, * okoli 370 pr. n. št., Kizik, (Kyzikos, Cyzic, Cyzicus) na Mramornem morju, † 300 pr. n. št.
Novo!!: Evdoks in Kalip · Poglej več »
Karl Weierstrass
Karl Theodor Wilhelm Weierstrass, nemški matematik, * 31. oktober 1815, Ostenfelde, Vestfalija, Nemčija, † 19. februar 1897, Berlin, Nemčija. Weierstrassa imajo večkrat za »očeta sodobne analize«.
Novo!!: Evdoks in Karl Weierstrass · Poglej več »
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Novo!!: Evdoks in Kizik · Poglej več »
Kozorogov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Kozorógov povrátnik (tudi júžni povrátnik) je eden izmed petih glavnih vzporedniških krogov, ki poteka po vzporedniku 23°26'22" (ali 23.43641°) južno od ekvatorja.
Novo!!: Evdoks in Kozorogov povratnik · Poglej več »
Kroženje
Króženje je poseben primer krivega gibanja, pri katerem se telo giblje po krožnici.
Novo!!: Evdoks in Kroženje · Poglej več »
Krožnica
izhodišču ima enačbo ''x''2 + ''y''2.
Novo!!: Evdoks in Krožnica · Poglej več »
Leto
Léto je pojem za vsakršno časovno obdobje, ki izhaja iz obhodnega časa Zemljinega tira (ali kateregakoli planeta) okrog Sonca.
Novo!!: Evdoks in Leto · Poglej več »
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Novo!!: Evdoks in Luna · Poglej več »
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Novo!!: Evdoks in Mark Tulij Cicero · Poglej več »
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Evdoks in Marmarsko morje · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Evdoks in Matematika · Poglej več »
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Novo!!: Evdoks in Medicina · Poglej več »
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Novo!!: Evdoks in Menehmo · Poglej več »
Nagib vrtilne osi
Nagíb vrtílne osí je v astronomiji kot med osjo vrtenja telesa (planeta ali naravnega satelita) okrog svoje osi in pravokotnico na ravnino kroženja.
Novo!!: Evdoks in Nagib vrtilne osi · Poglej več »
Nektaneb I.
Heperkare Nehtnebef, bolj znan po njegovem heleniziranem imenu Nektaneb I., je bil faraon Starega Egipta in ustanovitelj zadnje (30.) domorodne vladarske dinastije.
Novo!!: Evdoks in Nektaneb I. · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Evdoks in Neskončnost · Poglej več »
O krogli in valju
Strani latinskega prevoda Arhimedove razprave ''O krogli in valju'' O krogli in valju je matematična razprava starogrškega učenjaka Arhimeda iz Sirakuz, napisana v dveh delih leta 225 pr.
Novo!!: Evdoks in O krogli in valju · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: Evdoks in Os vrtenja · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Evdoks in Osončje · Poglej več »
Ozvezdje
Denderi Kozoroga Apianovi karti neba iz dela ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Ozvezdja v programu Celestia Ozvézdje (redkeje tudi konstelácija) je skupina zvezd, ki so navidezno zvezane druga z drugo v posebno podobo.
Novo!!: Evdoks in Ozvezdje · Poglej več »
Piramida
Egipčanske piramide v Gizah posnete iz zraka Piramida Lune, Teotihuacan Tempelj Prasat Thom v Koh Ker Piramida Güímar, Tenerife, Španija Madghacen, kraljeva grobnica, starodavna Alžirija (Numidia) Piramída je v gradbeništvu in arhitekturi trirazsežna struktura v obliki matematične piramide.
Novo!!: Evdoks in Piramida · Poglej več »
Pirej
Pirej (grško Πειραιάς Pireas, starogrško Πειραιεύς, Peiraieús) je pristaniško mesto v regiji Atika, Grčija.
Novo!!: Evdoks in Pirej · Poglej več »
Pitagorejstvo
Pitagore Pitagoréjstvo je naziv za filozofsko gibanje in smer starogrške filozofije, katere začetnik in vodja je bil Pitagora.
Novo!!: Evdoks in Pitagorejstvo · Poglej več »
Pitagorov izrek
Pitagorov izrek Geometrijska razlaga Pitagorovega izreka (3, 4, 5) iz kitajskega matematičnega dela ''Čou Pei Suan Čing'' (周髀算经) (206 pr. n. št. - 220) z 246 problemi Pitágorov izrèk je izrek v ravninski geometriji, imenovan po Pitagoru, čeprav je bil znan že pred njim: Izrek lahko zapišemo tudi kot: kjer sta a in b dolžini katet, c pa dolžina hipotenuze.
Novo!!: Evdoks in Pitagorov izrek · Poglej več »
Planet
Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.
Novo!!: Evdoks in Planet · Poglej več »
Platon
Pláton (Plátōn), starogrški filozof, * 428/427 pr. n. št., Atene, Grčija, † 348/347 pr. n. št., Atene.
Novo!!: Evdoks in Platon · Poglej več »
Platonova Akademija
Raffaello Santi: Atenska šola, freska v Vatikanu Akademíja je bila izobraževalna ustanova, ki jo je leta 387 pr. n. št. ustanovil Platon.
Novo!!: Evdoks in Platonova Akademija · Poglej več »
Plinij starejši
Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.
Novo!!: Evdoks in Plinij starejši · Poglej več »
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Novo!!: Evdoks in Površina · Poglej več »
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Novo!!: Evdoks in Pravo · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Evdoks in Precesija enakonočij · Poglej več »
Prizma
Tristrana, petstrana in šeststrana prizma Poseben primer prizme je paralelepiped Uporaba steklene tristrane prizme v optiki: prizma z visoko in nizko disperzijo svetlobe Prízma je oglato geometrijsko telo (polieder) omejeno z dvema osnovnima ploskvama in plaščem.
Novo!!: Evdoks in Prizma · Poglej več »
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Novo!!: Evdoks in Prostornina · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Evdoks in Ptolemaj · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Evdoks in Racionalno število · Poglej več »
Rakov povratnik
Zemlja z ekvatorjem Rákov povrátnik (tudi séverni povrátnik) je eden izmed 5 osrednjih vzporedniških krogov, ki označujejo zemljepisno širino na zemljevidih sveta.
Novo!!: Evdoks in Rakov povratnik · Poglej več »
Realno število
Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.
Novo!!: Evdoks in Realno število · Poglej več »
Severnica
Zvezda Severnica in ozvezdji Veliki in Mali medved Sévernica (ali Polára, Polárnica, Poláris, Feniks) (α UMi, α Ursae Minoris, Alfa Ursae Minoris) je najsvetlejša zvezda v ozvezdju Malega medveda (Malega voza).
Novo!!: Evdoks in Severnica · Poglej več »
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Novo!!: Evdoks in Sicilija · Poglej več »
Sirij
HST A – večja, B – manjši bela pritlikavka (Slika: NASA) Sirij (α CMa / α Canis Majoris / Alpha Canis Majoris) je najsvetlejša zvezda na Zemljinem nočnem nebu.
Novo!!: Evdoks in Sirij · Poglej več »
Sončev obrat
Sónčev obràt ali solstícij je tisti trenutek v letu, ko je Sonce ob poldnevu (v svojem nadglavišču) navidezno najseverneje (na nebesnem Kozorogovem povratniku) ali najjužneje (na nebesnem Rakovem povratniku) na nebu oziroma je najvišje ali najnižje nad nebesnim ekvatorjem.
Novo!!: Evdoks in Sončev obrat · Poglej več »
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Novo!!: Evdoks in Sonce · Poglej več »
Stereometrija
Stereometríja je matematična panoga, ki preučuje značilnosti teles v trirazsežnem prostoru.
Novo!!: Evdoks in Stereometrija · Poglej več »
Stožec
Pokončni in poševni krožni stožec Posplošeni stožec Stožec je geometrijsko telo.
Novo!!: Evdoks in Stožec · Poglej več »
Taranto
Taranto (/təˈræntoʊ/, italijanščina; tarantino Tarantino, zgodnje italijansko Tarento; starogrško Τάρᾱς) je obalno mesto z okoli 200.000 prebivalci ob po njem imenovanem Tarantskem zalivu v deželi Apuliji v južni Italiji.
Novo!!: Evdoks in Taranto · Poglej več »
Tetraeder
animacija) Tetraéder, četvérec ali četvêrec je konveksni polieder, ki je omejen s štirimi trikotniki, v bistvu je tristrana piramida.
Novo!!: Evdoks in Tetraeder · Poglej več »
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Novo!!: Evdoks in Trikotnik · Poglej več »
Tropsko leto
Trópsko léto ali Sónčevo léto oziroma solárno léto je časovno obdobje, v katerem se Sonce, gledano z Zemlje, vrne v isto lego vzdolž ekliptike (njegove navidezne poti med zvezdami na nebesni krogli).
Novo!!: Evdoks in Tropsko leto · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Evdoks in Turčija · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: Evdoks in Ura · Poglej več »
Valj
Pokončni krožni valj Válj je geometrijsko telo.
Novo!!: Evdoks in Valj · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Evdoks in Venera · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Evdoks in Vesolje · Poglej več »
Vrtilna doba
Vrtílna dôba (tudi rotacíjska perióda) je čas, ki ga nebesno telo potrebuje za en obrat okrog svoje osi vrtenja glede na zvezde.
Novo!!: Evdoks in Vrtilna doba · Poglej več »
Zdravnik
Zdravník je strokovnjak, ki se poklicno ukvarja s prepoznavo bolezenskih stanj pri ljudeh in zdravljenjem ljudi in je za to posebej usposobljen.
Novo!!: Evdoks in Zdravnik · Poglej več »
Zemeljsko površje
Zemeljsko površje je splet vplivov množice dejavnikov; med drugim ima velik vpliv na njegovo podobo podnebje, kar je zaradi podnebnih pasov lepo vidno iz vesolja Površje Zemlje na kopnem in pod oceani zaznamujejo različne skupine oblikovalnih procesov, zlasti kopni del pa dandanes v veliki meri tudi posegi človeka Zêmeljsko povŕšje (zémeljsko ~) je zunanja meja zemeljske skorje oziroma litosfere.
Novo!!: Evdoks in Zemeljsko površje · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Evdoks in Zemlja · Poglej več »
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Novo!!: Evdoks in Zenon · Poglej več »
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Novo!!: Evdoks in Zima · Poglej več »
Zlati rez
Zlati rez (tudi sectio divina) je razmerje, ki ga lahko ponazorimo z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu.
Novo!!: Evdoks in Zlati rez · Poglej več »
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Novo!!: Evdoks in Znanost · Poglej več »
Zvezda
Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.
Novo!!: Evdoks in Zvezda · Poglej več »
Zvezdna karta
Kit. Zvezdna karta je zemljevid nočnega neba.
Novo!!: Evdoks in Zvezdna karta · Poglej več »
347 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. - 340. pr. n. št. - 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. Leta: 352 pr. n. št. 351 pr. n. št. 350 pr. n. št. 349 pr. n. št. 348 pr. n. št. - 347 pr.
Novo!!: Evdoks in 347 pr. n. št. · Poglej več »
410 pr. n. št.
Stoletja: 6. stoletje pr. n. št. - 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. Desetletja: 470. pr. n. št. 460. pr. n. št. 450. pr. n. št. 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. - 420. pr. n. št. - 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. 380. pr. n. št. 370. pr. n. št. Leta: 415 pr. n. št. 414 pr. n. št. 413 pr. n. št. 412 pr. n. št. 411 pr. n. št. - 410 pr.
Novo!!: Evdoks in 410 pr. n. št. · Poglej več »
Preusmerja sem:
Eudoks, Evdoks Knidski, Evdoksij.
