Hitreje kot brskalnik!
38 odnosi: Anglija, Španci, Barcelona, Božanska komedija, Dante Alighieri, Dieppe, Francisco de Goya, Katalonija, Kitara, Komorna glasba, Manuel de Falla, Nacionalizem, Nemško cesarstvo, New York, Pariz, Pau Casals, Pianist, Podmornica, Premiera, Prva svetovna vojna, Repertoar, Rokavski preliv, Simfonična pesnitev, Skladatelj, Suita, Torpedo, Trajekt, Woodrow Wilson, Zarzuela, 1867, 1887, 1889, 1890., 1914, 1916, 24. marec, 27. julij, 28. januar.
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Enrique Granados in Anglija · Poglej več »
Španci
Mozaik Špancev Španci ali Kastiljci (špansko: españoles ali tudi castellanos) so romanski narod, ki pretežno živi v Evropi na Pirenejskem polotoku, to je v Španiji, v preostalem svetu pa še v bivših kolonijah, največ v južni Ameriki.
Novo!!: Enrique Granados in Španci · Poglej več »
Barcelona
Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.
Novo!!: Enrique Granados in Barcelona · Poglej več »
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Novo!!: Enrique Granados in Božanska komedija · Poglej več »
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Novo!!: Enrique Granados in Dante Alighieri · Poglej več »
Dieppe
Grad - muzej, Dieppe Dieppe je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Zgornji Normandiji, podprefektura departmaja Seine-Maritime.
Novo!!: Enrique Granados in Dieppe · Poglej več »
Francisco de Goya
Francisco José de Goya y Lucientes (Špansko.
Novo!!: Enrique Granados in Francisco de Goya · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Enrique Granados in Katalonija · Poglej več »
Kitara
Akustična kitara Kitára (gr. kithara) je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun.
Novo!!: Enrique Granados in Kitara · Poglej več »
Komorna glasba
Komorna glasba je izraz za skladbe, ki so komponirane za manjše zasedbe, pri katerih vsak part partiture izvaja le po en glasbenik.
Novo!!: Enrique Granados in Komorna glasba · Poglej več »
Manuel de Falla
španskih pezet Manuel María de Falla y Matheu, španski skladatelj, * 23. november 1876, Cádiz, † 14. november 1946, Alta Gracia, (Córdoba), Argentina.
Novo!!: Enrique Granados in Manuel de Falla · Poglej več »
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Novo!!: Enrique Granados in Nacionalizem · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Enrique Granados in Nemško cesarstvo · Poglej več »
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Novo!!: Enrique Granados in New York · Poglej več »
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Novo!!: Enrique Granados in Pariz · Poglej več »
Pau Casals
Pau Casals i Delfilló (tudi Pablo Casals), katalonski čelist, skladatelj in dirigent, * 29. december 1876 Vendrell, Katalonija, Španija, † 22. oktober 1973, San Juan, Portoriko.
Novo!!: Enrique Granados in Pau Casals · Poglej več »
Pianist
Pianist je glasbenik, ki igra na klavir.
Novo!!: Enrique Granados in Pianist · Poglej več »
Podmornica
Avstralska podmornica ''HMAS Rankin'' Podmornica je vsako pomorsko plovilo, ki je zmožno plutja pod in na morski gladini; po navadi plujejo pod morsko gladino, od tu tudi ime (podmornica -> pod + mor(je) + nica).
Novo!!: Enrique Granados in Podmornica · Poglej več »
Premiera
Priprava prizorišča za filmsko premiero Premiera je prva javna izvedba glasbenega (balet, opera), gledališkega ali pa kinematografskega dela.
Novo!!: Enrique Granados in Premiera · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Enrique Granados in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Repertoar
Repertoar (francosko: répertoire) je skupina skladb, ki jih solist ali ansambel glasbenikov obvladuje in jih je zmožen javno izvajati.
Novo!!: Enrique Granados in Repertoar · Poglej več »
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Novo!!: Enrique Granados in Rokavski preliv · Poglej več »
Simfonična pesnitev
Simfonična pesnitev je enostavčna skladba za orkester in je programska glasba, kar nakazuje z naslovom, s književno, likovno ali zgodovinsko predlogo.
Novo!!: Enrique Granados in Simfonična pesnitev · Poglej več »
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Novo!!: Enrique Granados in Skladatelj · Poglej več »
Suita
Suita je ciklična glasbena oblika, sestavljena iz stiliziranih plesov 16.
Novo!!: Enrique Granados in Suita · Poglej več »
Torpedo
Torpedo je podolgovat vodljiv ali nevodljiv izstrelek namenjen uničevanju ladij in drugih plovil.
Novo!!: Enrique Granados in Torpedo · Poglej več »
Trajekt
Veliki trajekt Manjši trajekt Trajékt je vodno plovilo, ki je namenjeno predvsem prevozu potnikov in vozil.
Novo!!: Enrique Granados in Trajekt · Poglej več »
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Novo!!: Enrique Granados in Woodrow Wilson · Poglej več »
Zarzuela
Zarzuela je španska lirično-dramatična umetniška zvrst, ki združuje govorjene in pete scene; slednje vključujejo operne in popularne pesmi, pa tudi ples.
Novo!!: Enrique Granados in Zarzuela · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Enrique Granados in 1867 · Poglej več »
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Novo!!: Enrique Granados in 1887 · Poglej več »
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Enrique Granados in 1889 · Poglej več »
1890.
1890. je deseto desetletje v 19. stoletju med letoma 1890 in 1899.
Novo!!: Enrique Granados in 1890. · Poglej več »
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Enrique Granados in 1914 · Poglej več »
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Enrique Granados in 1916 · Poglej več »
24. marec
24.
Novo!!: Enrique Granados in 24. marec · Poglej več »
27. julij
27.
Novo!!: Enrique Granados in 27. julij · Poglej več »
28. januar
28.
Novo!!: Enrique Granados in 28. januar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Granados, Pantaléon Enrique Costanzo Granados y Campiña.
