Emmy Noether in Fizika

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Emmy Noether in Fizika

Emmy Noether vs. Fizika

Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki. fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Albert Einstein in Emmy Noether · Albert Einstein in Fizika · Poglej več »

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Emmy Noether in Energija · Energija in Fizika · Poglej več »

Gibalna količina

Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.

Emmy Noether in Gibalna količina · Fizika in Gibalna količina · Poglej več »

Klasična mehanika

gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.

Emmy Noether in Klasična mehanika · Fizika in Klasična mehanika · Poglej več »

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Emmy Noether in Kvantna mehanika · Fizika in Kvantna mehanika · Poglej več »

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Emmy Noether in Lagrangeeva funkcija · Fizika in Lagrangeeva funkcija · Poglej več »

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Emmy Noether in Matematika · Fizika in Matematika · Poglej več »

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Emmy Noether in Ohranitveni zakon · Fizika in Ohranitveni zakon · Poglej več »

Vrtilna količina

Vrtílna količína (navadno označena z veliko grško črko Γ, v angleški literaturi pa pogosto tudi z veliko latinično črko L) je fizikalna količina, ki nastopa pri kroženju in vrtenju teles.

Emmy Noether in Vrtilna količina · Fizika in Vrtilna količina · Poglej več »