Hitreje kot brskalnik!
27 odnosi: Američani, Ženeva, Boston, Massachusetts, Cambridge, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Ekonomist, Henry Ford, Jane Addams, Kvekerji, Massachusetts, Nobelova nagrada, Nobelova nagrada za mir, Pacifizem, Prva svetovna vojna, Revščina, Unitarizem, Univerza Harvard, Univerza v Berlinu, Univerza v Chicagu, Wellesley College, Zasvojenost, Združene države Amerike, 1867, 1961, 8. januar, 9. januar.
Američani
Pojem Američani navadno označuje prebivalce Združenih držav Amerike po navadi z ameriškim državljanstvom.
Novo!!: Emily Greene Balch in Američani · Poglej več »
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr. Romandie ali Suisse romande).
Novo!!: Emily Greene Balch in Ženeva · Poglej več »
Boston, Massachusetts
Boston (IPA) je glavno mesto Skupnosti Massachusettsa.
Novo!!: Emily Greene Balch in Boston, Massachusetts · Poglej več »
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Novo!!: Emily Greene Balch in Cambridge · Poglej več »
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Novo!!: Emily Greene Balch in Društvo narodov · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Emily Greene Balch in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ekonomist
Ekonomist je znanstvenik, ki deluje na področju ekonomije.
Novo!!: Emily Greene Balch in Ekonomist · Poglej več »
Henry Ford
Henry Ford, ameriški industrialec, * 30. julij 1863, okraj Wayne (danes del kraja Dearborn), Michigan, ZDA, † 7. april 1947, Dearborn.
Novo!!: Emily Greene Balch in Henry Ford · Poglej več »
Jane Addams
Jane Addams, ameriška socialna delavka, aktivistka, sociologinja, sufražetka, nobelovka * 6. september 1860, † 21. maj 1935, Chicago, ZDA.
Novo!!: Emily Greene Balch in Jane Addams · Poglej več »
Kvekerji
George Fox, ustanovitelj sekte Kvekerji (iz angleške besede to quake - trepetati) so privrženci verske sekte »Society of Friends« (Prijateljska družba), ki jo je sredi 17. stoletja v Angliji ustanovil George Fox.
Novo!!: Emily Greene Balch in Kvekerji · Poglej več »
Massachusetts
Massachusetts (IPA), (uradno angleško The Commonwealth of Massachusetts; Skupnost Massachusettsa) je ameriška zvezna država, ki je del regije Nova Anglija na severovzhodu ZDA.
Novo!!: Emily Greene Balch in Massachusetts · Poglej več »
Nobelova nagrada
Nobelova nagrada (švedsko Nobelpriset, norveško Nobelprisen) je vsaka od petih nagrad, ki se podeljujejo enkrat letno za izjemne raziskovalne dosežke, izjemne tehnološke izume ali izjemne prispevke družbi v petih kategorijah.
Novo!!: Emily Greene Balch in Nobelova nagrada · Poglej več »
Nobelova nagrada za mir
Nobelova nagrada za mir je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za dosežke pri vzpostavljanju miru v mednarodni politiki.
Novo!!: Emily Greene Balch in Nobelova nagrada za mir · Poglej več »
Pacifizem
Pacifízem (latinsko pax, pacis »mir« + făcĕre »storiti«) ali mirôvništvo je ideološko in politično gibanje, ki izhaja iz etične obsodbe uporabe vsake sile in zahteva brezpogojno vzdrževanje mira.
Novo!!: Emily Greene Balch in Pacifizem · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Emily Greene Balch in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Revščina
Revščina je pomanjkanje materialnih dobrin, ki se odraža v nezmožnosti človeka, da vzdržuje standard življenja, primerljiv s tistim svojih rojakov.
Novo!!: Emily Greene Balch in Revščina · Poglej več »
Unitarizem
Unitarizem je poimenovanje za več političnih teorij, konceptov in politik, ki svetujejo ali uveljavljajo poenoten in centralističen sistem vladanja s skupnim ciljem ustvarjanja unitaristične države.
Novo!!: Emily Greene Balch in Unitarizem · Poglej več »
Univerza Harvard
267px Univerza Harvard je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts.
Novo!!: Emily Greene Balch in Univerza Harvard · Poglej več »
Univerza v Berlinu
Univerza v Berlinu je lahko.
Novo!!: Emily Greene Balch in Univerza v Berlinu · Poglej več »
Univerza v Chicagu
Univerza v Chicagu je ameriška zasebna univerza s sedežem v Chicagu, Illinois, ZDA.
Novo!!: Emily Greene Balch in Univerza v Chicagu · Poglej več »
Wellesley College
Wellesley College je elitni zasebni dekliški kolidž svobodnih umetnosti s sedežem v kraju Wellesley, Massachusetts, ZDA.
Novo!!: Emily Greene Balch in Wellesley College · Poglej več »
Zasvojenost
Zasvojenost je možganska motnja, za katero je značilno kompulzivno zasledovanje nagrajujočih dražljajev kljub škodljivim posledicam.
Novo!!: Emily Greene Balch in Zasvojenost · Poglej več »
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Novo!!: Emily Greene Balch in Združene države Amerike · Poglej več »
1867
1867 (MDCCCLXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Emily Greene Balch in 1867 · Poglej več »
1961
1961 (MCMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Emily Greene Balch in 1961 · Poglej več »
8. januar
8.
Novo!!: Emily Greene Balch in 8. januar · Poglej več »
9. januar
9.
Novo!!: Emily Greene Balch in 9. januar · Poglej več »
