Kazalo
30 odnosi: Avtarkija, Berlin, Demokratični socializem, Ferdinand Lassalle, Friedrich Engels, Idealizem, Kapitalizem, Karl Kautsky, Karl Marx, Kritika gothskega programa, Marksizem, Nemci, Politična filozofija, Politik, Proletariat, Protekcionizem, Reformizem, Reichstag, Revizionizem, Rosa Luxemburg, Sindikat, Socializem, Socialna demokracija, Viljem II. Nemški, Zürich, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, 18. december, 1850, 1932, 6. januar.
- Marksistični teoretiki
- Nemški marksisti
Avtarkija
Avtarkija je popolna samooskrba v državi.
Poglej Eduard Bernstein in Avtarkija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Eduard Bernstein in Berlin
Demokratični socializem
Demokratični socializem je izraz v okviru politične filozofije socializma in politična opredelitev.
Poglej Eduard Bernstein in Demokratični socializem
Ferdinand Lassalle
Ferdinand Lassalle, nemški jurist in socialistični politični aktivist, * 11. april 1825, Wrocław, Poljska, † 31. avgust 1864, Carouge pri Ženevi, Švica.
Poglej Eduard Bernstein in Ferdinand Lassalle
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Eduard Bernstein in Friedrich Engels
Idealizem
Idealízem je doktrina, da bodisi celoto ali nepogrešljiv del vsake popolne resničnosti gradijo ideje oziroma mišljenje; svet snovnih stvari brez mišljenja bodisi ne bi mogel obstajati ali pa ne bi bil popolnoma »resničen«.
Poglej Eduard Bernstein in Idealizem
Kapitalizem
Kapitalízem (iz besede kapital) je družbeno gospodarska ureditev, ki temelji na kapitalistični privatni lastnini in trgu.
Poglej Eduard Bernstein in Kapitalizem
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Eduard Bernstein in Karl Kautsky
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Eduard Bernstein in Karl Marx
Kritika gothskega programa
Kritiko gothskega programa je Karl Marx napisal leta 1875 kot komentar na osnutek programa Socialistične delavske stranke Nemčije (VDAV), ki je imela svoj ustanovitveni kongres v Gothi med 22.
Poglej Eduard Bernstein in Kritika gothskega programa
Marksizem
Karla Marxa Marxov tesni sodelavec, Friedrich Engels Marksízem je dobil ime po nemškem mislecu Karlu Marxu (1818-1883) in predstavlja smer v filozofiji, ki izhaja iz njegovih razmišljanj.
Poglej Eduard Bernstein in Marksizem
Nemci
Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Poglej Eduard Bernstein in Nemci
Politična filozofija
Politična filozofija je filozofska disciplina, ki preučuje temeljna vprašanja oblasti in medosebne ter medinstitucionalne odnose znotraj neke trajnejše organizirane skupnosti.
Poglej Eduard Bernstein in Politična filozofija
Politik
Politiki članic G20 na srečanju G20 (Osaka, 2019) Politik je posameznik, ki je vključen v politiko, včasih to vključuje tudi politologe.
Poglej Eduard Bernstein in Politik
Proletariat
Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.
Poglej Eduard Bernstein in Proletariat
Protekcionizem
Protekcionizem je sistem gospodarsko-političnih ukrepov.
Poglej Eduard Bernstein in Protekcionizem
Reformizem
Reformizem v marksistični politični filozofiji označuje politična stališča, ki so v svojih dolgoročnih ciljih opustila boj proti kapitalizmu, ki so torej svoje cilje prizadevajo doseči v okviru kapitalizma.
Poglej Eduard Bernstein in Reformizem
Reichstag
Stavba Reichstag 19. stoletju Reichstag je stavba v Berlinu, sedež Bundestaga - nemškega parlamenta.
Poglej Eduard Bernstein in Reichstag
Revizionizem
Pri revizionizmu ne govorimo o splošni (in neposredni) diskreditaciji marksistične teorije; revizionizem na primer ne trdi, da se je Marx v svojih delih popolnoma motil glede kapitalistične družbe.
Poglej Eduard Bernstein in Revizionizem
Rosa Luxemburg
Rosa Luxemburg, marksistična politična teoretičarka, socialistična filozofinja in revolucionarka judovskega rodu, * 5. marec 1870 ali 1871, Zamość pri Lublinu, Ruski imperij (danes Poljska), † 15. januar 1919, Berlin, Nemčija.
Poglej Eduard Bernstein in Rosa Luxemburg
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Poglej Eduard Bernstein in Sindikat
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Eduard Bernstein in Socializem
Socialna demokracija
Mednarodni logotip socialne demokracije Socialna demokracija je svetovno politično gibanje, ki se zavzema za reforme kapitalistične družbe z demokratičnimi sredstvi v korist delavskega razreda.
Poglej Eduard Bernstein in Socialna demokracija
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Eduard Bernstein in Viljem II. Nemški
Zürich
Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.
Poglej Eduard Bernstein in Zürich
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Eduard Bernstein in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
18. december
18.
Poglej Eduard Bernstein in 18. december
1850
1850 (MDCCCL) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Eduard Bernstein in 1850
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Eduard Bernstein in 1932
6. januar
6.
Poglej Eduard Bernstein in 6. januar