Dalmacija in Hrvaška

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Dalmacija in Hrvaška

Dalmacija vs. Hrvaška

Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške. Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Šibenik

Šibenik je mesto z okoli 34.000 prebivalci (mestna občina 46.000) in pristanišče v severni Dalmaciji, ki je upravno središče Šibeniško-kninske županije in sedež istoimenske rimskokatoliške škofije (ki je del Splitske metropolije), pa tudi Dalmatinske eparhije Srbske pravoslavne cerkve.

Šibenik in Dalmacija · Šibenik in Hrvaška · Poglej več »

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin. Sodobni raziskovalci menijo, da je to obdobje podskupina širšega neolitika, prejšnji učenjaki pa so ga opredelili kot prehodno obdobje med neolitikom in bronasto dobo. Velja tudi za prvo fazo od treh v kovinski dobi. Arheološko najdišče Belovode na planini Rudnik v ima najstarejše varno datirane dokaze o taljenju bakra pri visoki temperaturi na svetu iz leta 5000 pr. n. št. (7000 pred sedanjostjo). Prehod iz bakrene dobe v bronasto dobo se je v Evropi zgodil med poznim 5. in poznim 3. tisočletjem pr. n. št. Na antičnem Bližnjem vzhodu je bakrena doba zajemala približno isto obdobje, ki se je začelo v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem in je trajalo približno tisočletje, preden je povzročilo zgodnjo bronasto dobo. Kljub temu je študija v reviji Antiquity iz leta 2013 poročala o najdbi pločevinaste bronaste folije iz arheološkega najdišča Pločnik iz l. 4650 pr. n. št., kot tudi 14 drugih artefaktov iz Bolgarije in Srbije iz obdobja pred 4000 pr. n. št., kar je pokazalo, da je bil zgodnji kositrni bron pogostejši, kot se je mislilo prej, in se je neodvisno razvil v Evropi 1500 let pred prvimi zlitinami kositrnega brona na Bližnjem vzhodu.

Bakrena doba in Dalmacija · Bakrena doba in Hrvaška · Poglej več »

Biokovo

Pogled na Biokovo iz TučepovBiokovo je gorovje v osrednjem delu Dalmacije, Hrvaška.

Biokovo in Dalmacija · Biokovo in Hrvaška · Poglej več »

Cetina

Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.

Cetina in Dalmacija · Cetina in Hrvaška · Poglej več »

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Cezar (naslov) in Dalmacija · Cezar (naslov) in Hrvaška · Poglej več »

Dalmacija (rimska provinca)

Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.

Dalmacija in Dalmacija (rimska provinca) · Dalmacija (rimska provinca) in Hrvaška · Poglej več »

Dinara

250px Dinara je gora v Dinarskem gorstvu na meji med Hrvaško in Bosno in Hercegovino.

Dalmacija in Dinara · Dinara in Hrvaška · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Dalmacija in Dioklecijan · Dioklecijan in Hrvaška · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Dalmacija in Donava · Donava in Hrvaška · Poglej več »

Država

Označena ozemlja na zemljevidu so večinoma države, ki so suverene države s polnim mednarodnim priznanjem (v oklepajih so zapisane države, ki niso suverene). Nekatera ozemlja so samostojne države, vendar niso priznana kot taka (npr. Tajvan), za nekaj nekaj označenih ozemelj pa je sporno, kateri državi pripadajo (npr. Kašmir) ali so samostojne države (npr. Zahodna Sahara) ali država, znana pod istim imenom. Držáva je geografsko območje in neodvisna politična enota s svojo lastno vladavino, zakoni, pogosto tudi z ustavo, policijo, oboroženimi silami, davčnimi pravili in prebivalstvom.

Dalmacija in Država · Država in Hrvaška · Poglej več »

Dubrovnik

Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.

Dalmacija in Dubrovnik · Dubrovnik in Hrvaška · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Dalmacija in Evropa · Evropa in Hrvaška · Poglej več »

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Dalmacija in Grki · Grki in Hrvaška · Poglej več »

Hrvaščina

Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.

Dalmacija in Hrvaščina · Hrvaška in Hrvaščina · Poglej več »

Hvar

Hvar (italijansko: Lesina, latinsko: Pharus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Dalmacija in Hvar · Hrvaška in Hvar · Poglej več »

Imotski

Imotski je mesto in občina s statusom mesta (Grad Imotski) na Hrvaškem v bližini bosansko-hercegovske meje, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Dalmacija in Imotski · Hrvaška in Imotski · Poglej več »

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Dalmacija in Italija · Hrvaška in Italija · Poglej več »

Italijanščina

Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.

Dalmacija in Italijanščina · Hrvaška in Italijanščina · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Dalmacija in Jadransko morje · Hrvaška in Jadransko morje · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Dalmacija in Kelti · Hrvaška in Kelti · Poglej več »

Knin

Knin je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod Šibeniško-kninsko županijo.

Dalmacija in Knin · Hrvaška in Knin · Poglej več »

Korčula

Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Dalmacija in Korčula · Hrvaška in Korčula · Poglej več »

Kotor

Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.

Dalmacija in Kotor · Hrvaška in Kotor · Poglej več »

Krka (Hrvaška)

Slapovi Krke Hrvaška reka Krka (75 km) izvira pod Dinaro blizu hrvaško-bosanskohercegovske meje 3,5 km severovzhodno od Knina.

Dalmacija in Krka (Hrvaška) · Hrvaška in Krka (Hrvaška) · Poglej več »

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Dalmacija in Lastovo · Hrvaška in Lastovo · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Dalmacija in Latinščina · Hrvaška in Latinščina · Poglej več »

Liburni

Ozemlje Liburnov v 5. stoletju pr. n. št. Liburni so bili antično indoevropsko ljudstvo na območju današnjega hrvaškega Jadrana.

Dalmacija in Liburni · Hrvaška in Liburni · Poglej več »

Mljet

Mljet (v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Dalmacija in Mljet · Hrvaška in Mljet · Poglej več »

Narodni park Kornati

Narodni park Kornati obsega skupino otokov Kornati v hrvaškem delu Jadrana v srednji Dalmaciji, zahodno od Šibenika v Šibensko-kninski županiji.

Dalmacija in Narodni park Kornati · Hrvaška in Narodni park Kornati · Poglej več »

Narodni park Krka

Skradinski buk Narodni park Krka je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Dalmacija in Narodni park Krka · Hrvaška in Narodni park Krka · Poglej več »

Narodni park Mljet

Borovi gozdovi obsegajo preko 90% površine parka. Narodni park Mljet je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Dalmacija in Narodni park Mljet · Hrvaška in Narodni park Mljet · Poglej več »

Narodni park Paklenica

Narodni park Paklenica je eden izmed osmih narodnih parkov na Hrvaškem.

Dalmacija in Narodni park Paklenica · Hrvaška in Narodni park Paklenica · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Dalmacija in Neolitik · Hrvaška in Neolitik · Poglej več »

Neum

Neum je občina in mesto v Bosni in Hercegovini, ki leži ob Jadranskem morju ob Neumskem zalivu, ki je del Neretvanskega kanala.

Dalmacija in Neum · Hrvaška in Neum · Poglej več »

Obala

rtu Roca na Portugalskem Obala je mejni pas med vodnim telesom in kopnim ali črta, ki je meja med kopnim in morjem ali jezerom.

Dalmacija in Obala · Hrvaška in Obala · Poglej več »

Ploče

Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Dalmacija in Ploče · Hrvaška in Ploče · Poglej več »

Reka

Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.

Dalmacija in Reka · Hrvaška in Reka · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Dalmacija in Rimsko cesarstvo · Hrvaška in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Dalmacija in Slovenija · Hrvaška in Slovenija · Poglej več »

Solin

Solin (antična Salona) je industrijsko mesto (upravnoteritorialna enota Grad Solin s 25.000 prebivalci, samo mesto Solin 21.000 po popisu 2021) na periferiji Splita v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Dalmacija in Solin · Hrvaška in Solin · Poglej več »

Split

Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.

Dalmacija in Split · Hrvaška in Split · Poglej več »

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Dalmacija in Trogir · Hrvaška in Trogir · Poglej več »

Vis

Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Dalmacija in Vis · Hrvaška in Vis · Poglej več »

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Dalmacija in Vzhod · Hrvaška in Vzhod · Poglej več »

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Dalmacija in Zadar · Hrvaška in Zadar · Poglej več »