Kazalo
103 odnosi: Ajdovščina, Alba Iulia, Alexander von Krobatin, Avstro-ogrska skupna vojska, Šopron, Špital ob Dravi, Štajerska (zvezna dežela), Češčina, Češka (zgodovinska dežela), Baošići, Bela Crkva, Beljak, Brașov, Bratislava, Brigada, Brno, Budimpešta, Celovec, Cislajtanija, Cluj-Napoca, Domobranstvo (Avstro-Ogrska), Dubrovnik, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Franc Ferdinand, Friedrich Albrecht Habsburško-Lotarinški, Galicija, Garnizija, Gorica, Gradec, Hajmáskér, Hercegnovi, Honvédség, Innsbruck, Ivano-Frankivsk, Jurij V. Britanski, Klosterneuburg, Košice, Komarno, Slovaška, Koroška (zvezna dežela), Krakov, Kraljevi Gradec, Kranjska, Krems ob Donavi, Leopold I. Avstrijski, Linz, Ljubljana, Luštica, Lvov, Madžarščina, ... Razširi indeks (53 več) »
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ajdovščina
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Alba Iulia
Alexander von Krobatin
Baron Alexander von Krobatin, avstrijski feldmaršal, * 12. september 1849, Olomouc, Češka † 28. september 1933, Dunaj.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Alexander von Krobatin
Avstro-ogrska skupna vojska
Cesarska in kraljeva vojska (k.u.k. Heer), pogosto poimenovana skupna vojska, je bila glavna kopenska komponenta avstro-ogrskih oboroženih sil, ki je obstajala med letoma 1867 in 1918.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Avstro-ogrska skupna vojska
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Šopron
Špital ob Dravi
Špital ob Dravi je mesto s 13.000 prebivalci, ki je središče istoimenskega okraja in mestna občina s 16.000 ljudmi v zahodnem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Špital ob Dravi
Štajerska (zvezna dežela)
Štajerska (nemško Steiermark) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Štajerska (zvezna dežela)
Češčina
Čéščina (češko čeština) je zahodnoslovanski jezik in je uradni jezik Češke republike.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Češčina
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Češka (zgodovinska dežela)
Baošići
Baošići (izvirno Баошићи) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Herceg Novi.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Baošići
Bela Crkva
Bela Crkva (izvirno Бела Црква; Fehértemplom) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobanatskega upravnega okraja.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Bela Crkva
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Beljak
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brașov
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Bratislava
Brigada
Brigada (angleško in nemško Brigade) je stalna pehotna ali letalska vojaška formacija.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brigada
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Brno
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Budimpešta
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Celovec
Cislajtanija
Cislajtanija (kar pomeni dežela na tej strani Leithe) je bil neuraden naziv za avstrijsko polovico Avstro-Ogrske.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Cislajtanija
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Cluj-Napoca
Domobranstvo (Avstro-Ogrska)
Cesarsko-kraljevo Domobranstvo (izvirno k.; kratica LW) je naziv za kopensko vojsko Cislajtanije (avstrijski del Avstro-Ogrske).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Domobranstvo (Avstro-Ogrska)
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dubrovnik
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Dunajsko Novo mesto
Franc Ferdinand
Nadvojvoda Franc Ferdinand, s polnim imenom Franz Ferdinand Carl Ludwig Joseph Maria Habsburški,, * 18. december 1863, Gradec, Avstrija, † 28. junij 1914, Sarajevo, Bosna in Hercegovina (tedaj Avstro-Ogrska).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Franc Ferdinand
Friedrich Albrecht Habsburško-Lotarinški
Friedrich Albrecht, avstrijski nadvojvoda in feldmaršal, * 1817, † 1895.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Friedrich Albrecht Habsburško-Lotarinški
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Galicija
Garnizija
Édouard Detaille: ''Huningueška garnizija leta 1815.'' Garnizija (francosko garnison) je vojaški termin, ki označuje vse vojaške sile, ki se nahajajo v nekem kraju oz.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Garnizija
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Gorica
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Gradec
Hajmáskér
Hajmáskér je vas na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Veszprémi Županije Veszprém.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Hajmáskér
Hercegnovi
Hercegnovi (črnogorska in srbska cirilica: Херцег Нови) je obalno mesto s skoraj 20.000 prebivalci v Črni gori, ki leži na vhodu v Bokokotorski zaliv in ob vznožju gore Orjen.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Hercegnovi
Honvédség
Honvédség je lahko naziv za.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Honvédség
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Innsbruck
Ivano-Frankivsk
Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ivano-Frankivsk
Jurij V. Britanski
Jurij V. (polno ime Jurij Friderik Ernest Albert), britanski kralj, * 3. junij 1865, † 20. januar 1936.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Jurij V. Britanski
Klosterneuburg
Klosterneuburg je mesto s 26.466 prebivalci (1. januar 2015) v Spodnji Avstriji v okrožju Dunaj okolica (Wien-Umgebung) in je upravni sedež.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Klosterneuburg
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Košice
Komarno, Slovaška
Komárno (– Komoran) je naselje s 32.643 prebivalci (po podatkih za leto 2021) v Nitranskem okraju na skrajnem jugozahodu Slovaške.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Komarno, Slovaška
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Koroška (zvezna dežela)
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Krakov
Kraljevi Gradec
Kraljevi Gradec (češko: Hradec Králové) je mesto na Češkem z okoli 94.000 prebivalci.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Kraljevi Gradec
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Kranjska
Krems ob Donavi
Krems ob Donavi je statutarno mesto v avstrijski zvezni deželi Spodnja Avstrija z okoli 25.000 prebivalci (ožje mesto Krems šteje okoli 15.000 ljudi).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Krems ob Donavi
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Leopold I. Avstrijski
Linz
Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Linz
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ljubljana
Luštica
Luštica (izvirno Луштица) je naselje v Črni gori, ki upravno spada pod občino Herceg Novi.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Luštica
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Lvov
Madžarščina
Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Madžarščina
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Madžari
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Maribor
Melk
Spodnjeavstrijska občina Melk leži na desnem bregu Donave in se gledano v smeri toka na vzhod imenuje "vrata v Wachau".
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Melk
Miškolc
Miškolc (madžarsko Miskolc) je četrto največje mesto in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Miskolci Županije Borsod-Abaúj-Zemplén.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Miškolc
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Moravska
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Mostar
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Nemščina
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ogrska
Olomuc
Olomuc (češko Olomouc, lokalno/narečno moravsko Holomóc ali Olomóc, nemško Olmütz, latinsko Olomucium ali Iuliomontium, poljsko Ołomuniec) je mesto na Moravskem v vzhodnem delu Češke in je šesto največje mesto v Češki republiki z okoli 100.000 prebivalci (metropolitansko območje s širšo okolico mesta pa šteje okoli 400.000 ljudi).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Olomuc
Oradea
Oradea (Nagyvárad,; starinsko slovensko Veliki Varadin) je mesto z okoli 200.000 prebivalci v severozahodni Romuniji, upravni sedež okrožja Bihor.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Oradea
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Osijek
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Pécs
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Petrovaradin
Plzen
Plzen je mesto na zahodu Češke, sedež plzenskega okraja.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Plzen
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Podpolkovnik
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Polk
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Polkovnik
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Praga
Prešov
Prešov (Eperjes, rusinsko in ukrajinsko Пряшів) je mesto v vzhodni Slovaški.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Prešov
Predarlska
Predárlska (nem. Vorarlberg), tudi Predarlško, je ena od avstrijskih zveznih dežel.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Predarlska
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ptuj
Pulj
Pulj (istriotsko/istrsko-beneško Puola) je največje istrsko mesto, pomembno civilno in vojaško pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske mestne občine z okoli 52.000 prebivalci, ki se skoraj popolnoma prekriva z območjem mesta.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Pulj
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Salzburg
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sarajevo
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sibiu
Sinj
Sinj je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Sinj
Slovaščina
Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovaščina
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovaška
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Slovenščina
Spodnja Avstrija
Spodnja Avstrija (nemško: Niederösterreich, češko: Dolní Rakousy; slovaško: Dolné Rakúsko; angleško: Lower Austria) je ena od devetih zveznih dežel na severovzhodu Avstriji.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Spodnja Avstrija
St. Pölten
Sankt Pölten, pogosto skrajšano St.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in St. Pölten
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Szeged
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Temišvar
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tirolska
Tivat
Tivat (izvirno Тиват) je naselje/mesto z okoli 10.000 prebivalci v Boki Kotorski v Črni gori.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tivat
Translajtanija
Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Translajtanija
Travnik
Travnik Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Travnik
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trdnjava
Trebinje
Trebinje je lahko.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trebinje
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Trento (pokrajina)
Tuzla
Tuzla je z okoli 75.000 prebivalci tretje največje mesto v Bosni in Hercegovini in sedež istoimenske občine in Tuzelskega kantona ter Univerze v Tuzli.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Tuzla
Ukrajinci
Ukrajinci so vzhodnoslovanski narod, ki živi na območju današnje Ukrajine; pomembne manjšine pa so v sosednjih državah (Rusija, Belorusija, Poljska, Moldavija, Romunija, Madžarska) ter drugje (ZDA, Kanada).
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Ukrajinci
Varaždin
Varaždin (nemško Warasdin, madžarsko Varasd, latinsko Varasdinum) je mesto na severu Hrvaške, 81 km severno od Zagreba.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Varaždin
Višegrad
Višegrad-panorama Višegrad (srbsko Вишеград) je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Višegrad
Vipava
Vipava (nemško Wippach, italijansko Vipacco) je naselje z okoli 2.000 prebivalci (2020) in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina? reka v Evropi? deltast izvir.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Vipava
Wels
Wels (bavarsko Wös) je mesto v Avstriji.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Wels
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Zagreb
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in Zgornja Avstrija
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1891
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1908
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1909
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1911
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Cesarske in kraljeve enote za bojno podporo in 1913
Prav tako znan kot 1. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 1. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 1. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 1. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 1. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 1. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 10. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 10. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 10. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 10. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 10. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 11. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 11. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 11. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 11. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 11. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 11. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 12. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 12. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 12. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 12. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 12. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 12. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 13. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 13. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 13. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 13. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 13. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 13. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 14. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 14. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 14. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 14. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 14. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 14. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 15. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 15. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 16. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 16. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 17. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 17. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 18. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 18. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 19. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 19. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 2. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 2. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 2. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 2. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 20. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 20. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 20. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 20. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 21. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 21. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 22. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 22. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 23. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 23. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 24. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 24. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 25. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 25. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 26. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 26. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 27. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 27. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 28. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 28. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 29. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 29. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 3. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 3. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 3. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 3. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 3. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 3. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 30. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 30. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 30. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 30. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 31. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 31. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 32. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 32. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 33. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 33. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 34. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 34. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 35. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 35. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 36. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 36. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 37. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 37. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 38. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 38. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 39. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 39. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 4. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 4. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 4. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 4. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 4. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 4. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 40. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 40. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 40. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 40. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 41. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 41. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 42. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 42. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 5. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 5. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 5. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 5. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 6. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 6. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 6. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 6. trdnjavskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 6. trdnjavskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 7. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 7. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 7. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 7. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 7. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 8. gorski artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorski artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. gorsko-artilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorsko-artilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. gorskoartilerijski polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. gorskoartilerijski polk (Avstro-Ogrska), 8. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 8. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 8. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 8. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 8. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljski havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljski havbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljski topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljski topniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljsko-havbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljsko-havbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljsko-topniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljsko-topniški polk (Avstro-Ogrska), 9. poljskohavbični polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljskohavbični polk (Avstro-Ogrska), 9. poljskotopniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 9. poljskotopniški polk (Avstro-Ogrska), Telegrafski polk (Avstrijsko cesarstvo), Telegrafski polk (Avstro-Ogrska), Železniški polk (Avstrijsko cesarstvo), Železniški polk (Avstro-Ogrska).