Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Celovško polje in Koroški Slovenci

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Celovško polje in Koroški Slovenci

Celovško polje vs. Koroški Slovenci

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje. Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Podobnosti med Celovško polje in Koroški Slovenci

Celovško polje in Koroški Slovenci še 23 stvari v skupni (v Unijapedija): Avstrija, Štalenska gora, Žihpolje, Žrelec, Celovška kotlina, Celovec, Drava, Geografija Avstrijske Koroške, Gosposvetsko polje, Grabštanj, Gure, Karantanija, Katja Sturm-Schnabl, Koroška (zvezna dežela), Krnski grad, Pavle Zablatnik, Podjuna, Pokrče, Radiše, Sele, Slovenska narečja, Ustoličevanje koroških vojvod, Vetrinj.

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Avstrija in Celovško polje · Avstrija in Koroški Slovenci · Poglej več »

Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu. Marko Pernhart, železarna, Frajnberk onstran Krke, olje na platnu Štalenska gora (Magdalensberg, tudi Helenenberg, Štalenski vrh ali Magdalenska gora) je 1059 mnm visoka gora z arheološkim najdiščem nad Gosposvetskim in nad Celovškim poljem v Avstriji ter istoimenska dvojezična občina na avstrijskem Koroškem.

Štalenska gora in Celovško polje · Štalenska gora in Koroški Slovenci · Poglej več »

Žihpolje

Cerkev v Žihpoljah, v ozadju Karavanke Žihpolje Župnijska cerkev v Žihpoljah Notranjost župnijske cerkve Župnijska cerkev in farovž na Golšovem Pretnarjev križ/znamenje v Strančičah Stara cesarska uta - do leta 2009 Nova cesarska uta - od leta 2009 Dravo in z Glinjami v ozadju Cerkev Sv. Lenarta v Humčah Smeriče Žihpolje (nem.: Maria Rain) je občina z 2.374 prebivalci (stanje 1.1.2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Celovško polje in Žihpolje · Koroški Slovenci in Žihpolje · Poglej več »

Žrelec

Dvorec Goess v Žrelcu Radišah za deportirane Slovence 14. in 15. aprila 1942 Slovenski ''Kulturni dom'' na ''Radišah'' Marko Pernhart, Podkrnos Žrelec (narečno:, nem. Ebenthal in Kärnten) je naselje z dobrimi 1.000 prebivalci in občina (ok. 8.000 prebivalcev) z mešanim slovensko - avstrijskim prebivalstvom v okraju Celovec-dežela na Koroškem.

Celovško polje in Žrelec · Koroški Slovenci in Žrelec · Poglej več »

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Celovška kotlina in Celovško polje · Celovška kotlina in Koroški Slovenci · Poglej več »

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Celovško polje in Celovec · Celovec in Koroški Slovenci · Poglej več »

Drava

Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.

Celovško polje in Drava · Drava in Koroški Slovenci · Poglej več »

Geografija Avstrijske Koroške

Marko Pernhart: ''Jepa in Beljaško polje z Baškim in z Vrbskim jezerom'' Marko Pernhart: ''Celovec proti severu'' Marko Pernhart:'' Podjuna pri Velikovcu'' Marko Pernhart: ''Celovška ravnina proti severozahodu'' Geografijo avstrijske Koroške, najjužnejše zvezne dežele Republike Avstrije zaznamuje lega v Vzhodnih Alpah in Celovški kotlini, ki je največja notranje alpska kotlinska pokrajina.

Celovško polje in Geografija Avstrijske Koroške · Geografija Avstrijske Koroške in Koroški Slovenci · Poglej več »

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Celovško polje in Gosposvetsko polje · Gosposvetsko polje in Koroški Slovenci · Poglej več »

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Celovško polje in Grabštanj · Grabštanj in Koroški Slovenci · Poglej več »

Gure

* Gure (nemško Sattnitz) je skoraj 40 km dolga gričevnata in hribovita pokrajina, na nadmorski višini 800 do 900 m, ki se razprostira med dolino Drave in Vrbskim podoljem, v južnem delu Celovške kotline na Koroškem.

Celovško polje in Gure · Gure in Koroški Slovenci · Poglej več »

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Celovško polje in Karantanija · Karantanija in Koroški Slovenci · Poglej več »

Katja Sturm-Schnabl

Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.

Celovško polje in Katja Sturm-Schnabl · Katja Sturm-Schnabl in Koroški Slovenci · Poglej več »

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Celovško polje in Koroška (zvezna dežela) · Koroška (zvezna dežela) in Koroški Slovenci · Poglej več »

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Celovško polje in Krnski grad · Koroški Slovenci in Krnski grad · Poglej več »

Pavle Zablatnik

Pavle Zablatnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, * 4. december 1912, Bilnjovs (nem. Fellersdorf), † 26. maj 1993, Bilčovs (nem. Ludmannsdorf), Koroška.

Celovško polje in Pavle Zablatnik · Koroški Slovenci in Pavle Zablatnik · Poglej več »

Podjuna

Podjuna in Dolina Bele (tudi Podjunsko polje), geografsko spadata k vzhodnemu delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Celovško polje in Podjuna · Koroški Slovenci in Podjuna · Poglej več »

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Celovško polje in Pokrče · Koroški Slovenci in Pokrče · Poglej več »

Radiše

Župnijska cerkev sv.Lamberta v Radišah Radiše (nemško Radsberg) so stara občina in istoimensko naselje z danes mešanim slovensko-nemškim prebivalstvom na avstrijskem Koroškem, ki so bila leta 1973 priključena občini Žrelec.

Celovško polje in Radiše · Koroški Slovenci in Radiše · Poglej več »

Sele

Sele so krajevno ime: v Sloveniji.

Celovško polje in Sele · Koroški Slovenci in Sele · Poglej več »

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Celovško polje in Slovenska narečja · Koroški Slovenci in Slovenska narečja · Poglej več »

Ustoličevanje koroških vojvod

Vojvodski prestol na Gosposvetskem poljuLeopolda Stainreuterja (1340-1400) Ustoličevanje koroških vojvod je bil poseben fevdalni obred, ki je izviral iz starejšega ustoličevanja karantanskih knezov in se ohranil vse do leta 1414.

Celovško polje in Ustoličevanje koroških vojvod · Koroški Slovenci in Ustoličevanje koroških vojvod · Poglej več »

Vetrinj

Samostan v Vetrinju Samostanska cerkev Vetrinj je naselje in trinajsti okraj Celovca, glavnega mesta avstrijske zvezne dežele Koroške.

Celovško polje in Vetrinj · Koroški Slovenci in Vetrinj · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Celovško polje in Koroški Slovenci

Celovško polje 47 odnose, medtem ko je Koroški Slovenci 198. Saj imajo skupno 23, indeks Jaccard je 9.39% = 23 / (47 + 198).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Celovško polje in Koroški Slovenci. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: