Hitreje kot brskalnik!
83 odnosi: Alfred Krauss, Arras, Avstro-Ogrska, Čedad, Baška grapa, Banjšice, Batognica, Begunec, Beljak, Bohinj, Bovec, Breginj, Celovec, Centralne sile, Divizija, Dolje, Druga svetovna vojna, Erwin Rommel, Fosgen, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Gorica, Grahovo ob Bači, Hlevnik, Hum, Jadransko morje, Jesenice, Kamnica, Karel I. Habsburško-Lotarinški, Karnijske Alpe, Kaverna, Klor, Kožljak, Kobarid, Kolovrat, Kolovrat (hribovje), Konrad Krafft von Dellmensingen, Kraljevina Italija, Kranj, Kranjska Gora, Krn, Ljubljana, Luigi Cadorna, Maribor, Matajur, Minomet, Mitraljez, Monarhija, Mrzli vrh, Nadiža, ..., Nemško cesarstvo, Otto von Below, Pehota, Piava, Plinska maska, Plužna, Polovnik, Predel, Prelaz, Prevala, Prva svetovna vojna, Robič, Rombon, Rudnik, Slovenija, Soča, Soška dolina, Soška fronta, Stol, Julijske Alpe, Svetozar Borojević von Bojna, Tirolska, Tolmin, Top, Treviso, Videm, Italija, Vojska, Volče, Voz, Vršič, Zahodna fronta (prva svetovna vojna), 19. november, 1917, 24. oktober. Razširi indeks (33 več) »
Alfred Krauss
Alfred Krauss, avstrijski pehotni general in vojaški zgodovinar, * 26. april 1862, Zadar, Dalmacija, † 29. september 1938.
Novo!!: Kobariška bitka in Alfred Krauss · Poglej več »
Arras
Arras (nizozemsko Atrecht) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, prefektura departmaja Pas-de-Calais.
Novo!!: Kobariška bitka in Arras · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Kobariška bitka in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Novo!!: Kobariška bitka in Čedad · Poglej več »
Baška grapa
Baška grapa Severna pobočja nad Baško grapo Baška grapa je okoli 30 km dolga dolina reke Bače, ki se v zgornjem delu vije v smeri severovzhod-jugozahod, v južnem delu pa preide v smer vzhod-zahod.
Novo!!: Kobariška bitka in Baška grapa · Poglej več »
Banjšice
Banjšice so naselje v Mestni občini Nova Gorica.
Novo!!: Kobariška bitka in Banjšice · Poglej več »
Batognica
Batognica je 2164 metrov visoka gora nad reko Sočo v bližini Krna.
Novo!!: Kobariška bitka in Batognica · Poglej več »
Begunec
bitko za Stalingrad, 1942 Dobovi Begunec je oseba, ki (z)beži iz domovine pred nevarnostjo, preganjanjem ali neprijetnostmi zaradi vojnih, političnih, religioznih ali rasnih razlogov.
Novo!!: Kobariška bitka in Begunec · Poglej več »
Beljak
Beljak je sedmo ali osmo največje avstrijsko mesto in drugo največje mesto avstrijske zvezne dežele Koroške, približno 2/3 velikosti Celovca, s katerim sta edini statutarni mesti v deželi (mesti s statusom okraja, zato je Bejak tudi sedež okraja Beljak-dežela/podeželje).
Novo!!: Kobariška bitka in Beljak · Poglej več »
Bohinj
Bohinj je obče poimenovanje dela Gorenjske, ki geografsko obsega zgornjo in spodnjo Bohinjsko dolino, Nomenjsko dolino ter območje ob Bohinjskem jezeru na jugovzhodnem delu Julijskih Alp.
Novo!!: Kobariška bitka in Bohinj · Poglej več »
Bovec
Bovec (ali) je slovensko mesto z okoli 1600 prebivalci (2020) in središče občine Bovec.
Novo!!: Kobariška bitka in Bovec · Poglej več »
Breginj
Breginj je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Kobariška bitka in Breginj · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Kobariška bitka in Celovec · Poglej več »
Centralne sile
Vojaške zveze v Evropi leta 1915 Centralne sile je poimenovanje za države, ki so se v prvi svetovni vojni borile proti antantnim silam.
Novo!!: Kobariška bitka in Centralne sile · Poglej več »
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Kobariška bitka in Divizija · Poglej več »
Dolje
Dolje so naselje v Občini Tolmin.
Novo!!: Kobariška bitka in Dolje · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Kobariška bitka in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Erwin Rommel
Erwin Johannes Eugen Rommel (vzdevek Puščavska lisica), nemški feldmaršal, * 15. november 1891, Heidenheim, Nemčija, † 14. oktober 1944, Herrlingen, Nemčija.
Novo!!: Kobariška bitka in Erwin Rommel · Poglej več »
Fosgen
Fosgen (kemijska oznaka karbonildiklorid; COCl2) je bojni strup - dušljivec, ki ima v normalnih okoliščinah vonj po sveže pokošenem senu.
Novo!!: Kobariška bitka in Fosgen · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Kobariška bitka in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Kobariška bitka in Francija · Poglej več »
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Novo!!: Kobariška bitka in Gorica · Poglej več »
Grahovo ob Bači
Grahovo ob Bači je naselje v Občini Tolmin.
Novo!!: Kobariška bitka in Grahovo ob Bači · Poglej več »
Hlevnik
Hlevnik je naselje v Občini Brda.
Novo!!: Kobariška bitka in Hlevnik · Poglej več »
Hum
Hum je vzpetina na ravnem dnu kraškega polja, ki je ostala kot del nekdanjega višjega površja preden je nastalo kraško polje.
Novo!!: Kobariška bitka in Hum · Poglej več »
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Novo!!: Kobariška bitka in Jadransko morje · Poglej več »
Jesenice
Jesenice so mesto s 13.611 (2022) prebivalci in središče Občine Jesenice v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Kobariška bitka in Jesenice · Poglej več »
Kamnica
Kamnica je lahko.
Novo!!: Kobariška bitka in Kamnica · Poglej več »
Karel I. Habsburško-Lotarinški
Karel I. Habsburško-Lotarinški (s polnim imenom Karl Franz Josef Ludwig Hubert Georg Maria von Habsburg-Lothringen), zadnji avstrijski cesar in ogrski kralj (kot Karel IV.), * 17. avgust 1887, Persenbeug, † 1. april 1922, Funchal, Madeira.
Novo!!: Kobariška bitka in Karel I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Karnijske Alpe
Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).
Novo!!: Kobariška bitka in Karnijske Alpe · Poglej več »
Kaverna
Banjški planoti leta 1917 Kaverna je umetna jama, navadno vdolbena v skalnat teren, za zaščito pred artilerijskim ali letalskim napadom, ki služi kot pomožno zaklonišče.
Novo!!: Kobariška bitka in Kaverna · Poglej več »
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Novo!!: Kobariška bitka in Klor · Poglej več »
Kožljak
Kožljak (do leta 1991 Kozljak, italijansko Cosliacco) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Kršan v Istrski županiji.
Novo!!: Kobariška bitka in Kožljak · Poglej več »
Kobarid
Kobarid je naselje s skoraj 1.100 prebivalci in sedež istoimenske občine v Sloveniji.
Novo!!: Kobariška bitka in Kobarid · Poglej več »
Kolovrat
Kolovrat Kolôvrat je priprava za predenje niti, ki naj bi izvirala iz Indije, za kar pa ni datiranih dokazov.
Novo!!: Kobariška bitka in Kolovrat · Poglej več »
Kolovrat (hribovje)
Pogled na Kolovrat z vzhoda. Spredaj vas Vrsno. Kolovrat (Colorât, Monte Colovrat), tudi Kanalski Kolovrat je predalpsko hribovje na desni strani Soče, zahodno od Tolmina z najvišjim vrhom Kuk (1243 mnm) nad Livkom.
Novo!!: Kobariška bitka in Kolovrat (hribovje) · Poglej več »
Konrad Krafft von Dellmensingen
Konrad Krafft von Dellmensingen, nemški (bavarski) armadni general, veteran prve svetovne vojne, soavtor načrta za preboj pri Kobaridu, * 24. november 1862, Laufen, Gornja Bavarska, † 21. februar 1953, Seeshaupt, Gornja Bavarska.
Novo!!: Kobariška bitka in Konrad Krafft von Dellmensingen · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Kobariška bitka in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kranj
Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.
Novo!!: Kobariška bitka in Kranj · Poglej več »
Kranjska Gora
Kranjska Gora je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Kranjska Gora in pomembno turistično ter zimskošportno središče, ki stoji v zgornjem delu Savske doline ob izlivu Pišnice v Savo Dolinko.
Novo!!: Kobariška bitka in Kranjska Gora · Poglej več »
Krn
Vršič, sedlo Vrata, Krnčica, Srednji vrh in Krn s Kala Krn (2244 mnm) je slovenski dvatisočak in najvišja gora v Krnskem pogorju.
Novo!!: Kobariška bitka in Krn · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Kobariška bitka in Ljubljana · Poglej več »
Luigi Cadorna
Cadorna pregleduje britanske topniške baterije v prvi svetovni vojni Luigi Cadorna, italijanski maršal, poveljnik italijanske vojske od začetka prve svetovne vojne do odpoklica po velikem italijanskem porazu pri Kobaridu, * 4. september 1850, Verbania-Pallanza, Piemont, † 21. december 1928, Bordighera, Italija.
Novo!!: Kobariška bitka in Luigi Cadorna · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Kobariška bitka in Maribor · Poglej več »
Matajur
Matajur (staroversko ime Velika Baba) je mejna gora med Slovenijo in Italijo.
Novo!!: Kobariška bitka in Matajur · Poglej več »
Minomet
Minomet je prenosno gladkocevno topniško orožje na polnjenje (praviloma) od spredaj, ki izstreljuje krilate mine pod velikim kotom in je neposredni potomec možnarja.
Novo!!: Kobariška bitka in Minomet · Poglej več »
Mitraljez
M60 na vozilu (Irak 2003) Mitraljéz (francosko mitrailleuse, iz mitraille - drobec železa; krogla) (tudi strôjnica, praslovansko strojь) je popolnoma avtomatsko orožje, ki potrebuje podstavek za lažje merjenje.
Novo!!: Kobariška bitka in Mitraljez · Poglej več »
Monarhija
Nedržavne monarhije (delni seznam) Monarhija (starogrško μοναρχία monarchía 'vladavina enega') je oblika vladavine, kjer pripada najvišja oblast vladarju (na primer kralju).
Novo!!: Kobariška bitka in Monarhija · Poglej več »
Mrzli vrh
Mrzli vrh je hrib na severni strani Tolminske kotline, nad naselji Volarje, Gabrje in Zatolmin.
Novo!!: Kobariška bitka in Mrzli vrh · Poglej več »
Nadiža
Nadiža (italijansko: Natisone, starolat. tudi Natissa, furlansko: Nadison, beneškoslovensko narečno: Nediža) je 60 km dolga reka, ki nastane z združitvijo potokov Rio Bianco/Beli potok ter mejnega Črnega potoka/Rio Nero v Breginjskem kotu na slovensko-italijanski državni meji.
Novo!!: Kobariška bitka in Nadiža · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Kobariška bitka in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Otto von Below
Otto von Below, pruski general, * 18. januar 1857, Danzig (Gdańsk), Vzhodna Prusija, † 15. marec 1944, Danzig (Gdańsk).
Novo!!: Kobariška bitka in Otto von Below · Poglej več »
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Novo!!: Kobariška bitka in Pehota · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Kobariška bitka in Piava · Poglej več »
Plinska maska
Plinska maska Plinska maska je zaščitno sredstvo za varovanje obraznega dela, oči, dihalnih organov in prebavnih organov pred strupenimi snovmi, ki se širijo po zraku.
Novo!!: Kobariška bitka in Plinska maska · Poglej več »
Plužna
Plužna so naselje v Občini Bovec.
Novo!!: Kobariška bitka in Plužna · Poglej več »
Polovnik
Polovnik je gorski greben v zahodnem delu Krnske skupine okoli katerega naredi reka Soča veliko koleno.
Novo!!: Kobariška bitka in Polovnik · Poglej več »
Predel
Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.
Novo!!: Kobariška bitka in Predel · Poglej več »
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Novo!!: Kobariška bitka in Prelaz · Poglej več »
Prevala
Prevala (2.067 m) je gorski preval v Kaninskem pogorju med Prestreljenikom (2.499 m) in Lopo (2.196 m), točneje med Prestreljeniškim Vršičem (2.262 m) in Vršiči pod Lopo (2.196 m), ki povezuje Soško dolino (Bovec) z Jezersko dolino (Val Rio di Lago) in Reklanico (Canale di Raccolana) v Italiji.
Novo!!: Kobariška bitka in Prevala · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Kobariška bitka in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Robič
Robič je naselje v Občini Kobarid.
Novo!!: Kobariška bitka in Robič · Poglej več »
Rombon
Rombon ali Veliki vrh je 2208 m visok vrh severno od Bovca.
Novo!!: Kobariška bitka in Rombon · Poglej več »
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Novo!!: Kobariška bitka in Rudnik · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Kobariška bitka in Slovenija · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Kobariška bitka in Soča · Poglej več »
Soška dolina
Dolina Soče (znana tudi kot Posočje) je dolina, ki poteka vzdolž toka reke Soče od severozahodne Slovenije pa vse do Goriške, kjer se dolina odpre v široko ravnino.
Novo!!: Kobariška bitka in Soška dolina · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Kobariška bitka in Soška fronta · Poglej več »
Stol, Julijske Alpe
Stol domačini mu pravijo tudi »Stu«, 1673 m je ozka in razpotegnjena gora v Breginjskem kotu na meji med Julijskimi Alpami ter predalpskim svetom.
Novo!!: Kobariška bitka in Stol, Julijske Alpe · Poglej več »
Svetozar Borojević von Bojna
Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.
Novo!!: Kobariška bitka in Svetozar Borojević von Bojna · Poglej več »
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Novo!!: Kobariška bitka in Tirolska · Poglej več »
Tolmin
cerkev Sv. Marije v Tolminu Tolmin je mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
Novo!!: Kobariška bitka in Tolmin · Poglej več »
Top
Top je artilerijsko orožje različnih kalibrov za boj proti utrjenim položajem ali pomorskim ciljem.
Novo!!: Kobariška bitka in Top · Poglej več »
Treviso
Treviso (beneško Trevixo, Treviž) je mesto in občina v Benečiji v severni Italiji, glavno mesto pokrajine Treviso.
Novo!!: Kobariška bitka in Treviso · Poglej več »
Videm, Italija
Videmska mestna hiša Videm je z več vidikov najpomembnejše mesto v zgodovinski regiji Furlaniji.
Novo!!: Kobariška bitka in Videm, Italija · Poglej več »
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Novo!!: Kobariška bitka in Vojska · Poglej več »
Volče
Volče je ime več naselij v Sloveniji.
Novo!!: Kobariška bitka in Volče · Poglej več »
Voz
Vóz je vozilo z dvema ali štirimi kolesi, namenjeno prevažanju tovora ali ljudi.
Novo!!: Kobariška bitka in Voz · Poglej več »
Vršič
Prelaz Vršič Prelaz Vršič Pogled na Julijske Alpe z Vršiča Vršič (1611 m) je najvišji slovenski cestni prelaz (tudi najvišji v Vzhodnih Julijskih Alpah), ki povezuje Kranjsko Goro (Gorenjsko) s Trento (Primorsko).
Novo!!: Kobariška bitka in Vršič · Poglej več »
Zahodna fronta (prva svetovna vojna)
Zahodna fronta je med prvo svetovno vojno potekala od Francije ob reki Marni do švicarske meje.
Novo!!: Kobariška bitka in Zahodna fronta (prva svetovna vojna) · Poglej več »
19. november
19.
Novo!!: Kobariška bitka in 19. november · Poglej več »
1917
1917 (MCMXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Kobariška bitka in 1917 · Poglej več »
24. oktober
24.
Novo!!: Kobariška bitka in 24. oktober · Poglej več »
Preusmerja sem:
12. soška bitka, Bitka pri Kobaridu, Dvanajsta soška ofenziva, Preboj pri Kobaridu, Čudež pri Kobaridu.
