Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Bretanja

Index Bretanja

Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.

86 odnosi: Absolutizem, Avranches, Avtarkija, Biskajski zaliv, Brest, Francija, Bretanja (zgodovinska pokrajina), Bretonščina, Bruto domači proizvod, Bruz, Côtes-d'Armor, Cesson-Sévigné, Concarneau, Cornwall, Devon, Diabaz, Dioklecijan, Douarnenez, Filip II. Španski, Filip II. Francoski, Finistère, Fougères, François Mitterrand, Franc I. Francoski, Francija, Francoščina, Francoska revolucija, Francoska Tretja republika, Francoske regije, Francoski departma, Gaj Julij Cezar, Glavno mesto, Habitat, Henrik IV. Francoski, Hugenoti, Ille-et-Vilaine, Jean-Baptiste Colbert, Kamnolom, Karel Plešasti, Karibi, Karolinško cesarstvo, Kelti, Konstantin I. Veliki, Kornijščina, Kremen, Lanester, Lannion, Le Mans, Ledena doba, Loire (regija), Loire-Atlantique, ..., Lorient, Ludvik XII. Francoski, Lugdunska Galija, Magn Maksim, Megalit, Menhir, Mezolitik, Morbihan, Morlaix, Nantes, Neolitik, Notitia dignitatum, Paleolitik, Posidonij, Protestantizem, Relief (umetnost), Rennes, Rimsko cesarstvo, Rokavski preliv, Rokopis, Saint-Brieuc, Saint-Malo, Soline, Spodnja Normandija, Srednjeevropski čas, Srednjeevropski poletni čas, Starorimska civilizacija, Stoletna vojna, Strabon, Suženjstvo, Valižanščina, Vannes, Veneti, Vikingi, Vitré, Ille-et-Vilaine, Wales. Razširi indeks (36 več) »

Absolutizem

Ludvik XIV. je klasičen predstavnik absolutističnih vladarjev Absolutízem (iz latinske besede absolutus: 'popolno') je režim popolne in neomejene monarhove oblasti brez pomoči plemstva.

Novo!!: Bretanja in Absolutizem · Poglej več »

Avranches

Avranches je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Manche.

Novo!!: Bretanja in Avranches · Poglej več »

Avtarkija

Avtarkija je popolna samooskrba v državi.

Novo!!: Bretanja in Avtarkija · Poglej več »

Biskajski zaliv

Lega Biskajskega zaliva v zahodni Evropi Biskajski zaliv (baskovsko Bizkaiko Golkoa, francosko Golfe de Gascogne, okcitansko Golf de Gasconha, špansko Golfo de Vizcaya) je zaliv v severnem delu Atlantskega oceana.

Novo!!: Bretanja in Biskajski zaliv · Poglej več »

Brest, Francija

Brest je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.

Novo!!: Bretanja in Brest, Francija · Poglej več »

Bretanja (zgodovinska pokrajina)

Moderna zastava Bretanje (Gwenn-ha-du) Bretánja (bretonsko Breizh, francosko Bretagne, gelsko Bertaèyn) je nekdanje samostojno kraljestvo, vojvodina in francoska provinca ob Atlantskem oceanu.

Novo!!: Bretanja in Bretanja (zgodovinska pokrajina) · Poglej več »

Bretonščina

Bretonščina (Brezhoneg) spada skupaj s kornijščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Bretanja in Bretonščina · Poglej več »

Bruto domači proizvod

Bruto domači proizvod (kratica BDP), redkeje kosmati domači proizvod (kratica KDP), je ekonomsko-gospodarski izraz, ki označuje najpomembnejši agregat nacionalnih računov in najobsežnejše merilo celotne ekonomske dejavnosti v državi.

Novo!!: Bretanja in Bruto domači proizvod · Poglej več »

Bruz

Bruz je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Bruz · Poglej več »

Côtes-d'Armor

Côtes-d'Armor (bretonsko Aodoù an Arvor, oznaka 22) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po besedi Arvor, ki pomeni obalo, ter ar mor - morje.

Novo!!: Bretanja in Côtes-d'Armor · Poglej več »

Cesson-Sévigné

Cesson-Sévigné (bretonsko Saozon-Sevigneg) je vzhodno predmestje Rennesa in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Cesson-Sévigné · Poglej več »

Concarneau

Concarneau (bretonsko Konk-Kerne) je pristaniško mesto in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Concarneau · Poglej več »

Cornwall

Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.

Novo!!: Bretanja in Cornwall · Poglej več »

Devon

Devon je lahko.

Novo!!: Bretanja in Devon · Poglej več »

Diabaz

Silur, kot blazinasta lava tvori diabaz v Barrande-Felsens v Pragi, Böhmisches Massiv, Tschechien Diabaz (grška. Διαβαίνω diabainō, "iti skozi") ali dolerit ali mikrogabro je žilnina ali predornina gabrske skupine z diabazno strukturo, ki je po sestavi iz nizkotemperaturnih paličastih plagioklazov (albita), ilmenita, klorita, levkoksena, sericita, avgita in kalcita.

Novo!!: Bretanja in Diabaz · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Novo!!: Bretanja in Dioklecijan · Poglej več »

Douarnenez

Douarnenez je pristaniško in letoviško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Finistère regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Douarnenez · Poglej več »

Filip II. Španski

Filip II.

Novo!!: Bretanja in Filip II. Španski · Poglej več »

Filip II. Francoski

Filip II. Avgust (francosko Philippe Auguste), francoski kralj iz dinastije Capet, ki je vladal od leta 1180 do svoje smrti, * 21. avgust 1165, Gonesse, Val-d'Oise, Francija, † 14. julij 1223, Mantes, Francija. Filip je bil sin Ludvika VII. in njegove tretje žene Adele Šampanjske, ki je po materi Matildi izvirala iz rodu koroških Spanheimov. Ob rojstvu je dobil ime Dieudonné – od Boga poslan – ker je bil Ludvikov prvi (in edini) sin. Bil je eden najuspešnejših francoskih vladarjev v srednjem veku, ki je razširil tako ozemlje kot politični vpliv francoske monarhije. Razbil je veliko anžuvinsko cesarstvo, ki se je raztezalo od Pirenejev do Irske in leta 1214 v bitki pri Bouvinesu porazil veliko koalicijo, ki so jo sestavljale Nemčija, Flandrija in Anglija. Reorganiziral je državno upravo, dosegel finančno stabilnost in s tem omogočil hitro gospodarsko rast. Obrzdal je oblast plemstva in del oblasti prenesel na srednji družbeni razred, zato je med svojimi podložniki veljal za dobrega kralja.

Novo!!: Bretanja in Filip II. Francoski · Poglej več »

Finistère

Finistère (bretonsko Penn-ar-Bed, oznaka 29) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.

Novo!!: Bretanja in Finistère · Poglej več »

Fougères

Fougères (bretonsko Felger) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Ille-et-Vilaine.

Novo!!: Bretanja in Fougères · Poglej več »

François Mitterrand

François Mitterrand (polno ime François Maurice Adrien Marie Mitterrand), francoski politik, * 26. oktober 1916, † 8. januar 1996.

Novo!!: Bretanja in François Mitterrand · Poglej več »

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.

Novo!!: Bretanja in Franc I. Francoski · Poglej več »

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Novo!!: Bretanja in Francija · Poglej več »

Francoščina

Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.

Novo!!: Bretanja in Francoščina · Poglej več »

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Novo!!: Bretanja in Francoska revolucija · Poglej več »

Francoska Tretja republika

Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.

Novo!!: Bretanja in Francoska Tretja republika · Poglej več »

Francoske regije

Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).

Novo!!: Bretanja in Francoske regije · Poglej več »

Francoski departma

V upravni delitvi Francije je departma (francosko: département, izgovorjeno) ena od treh ravni upravljanja pod nacionalno ravnjo (»teritorialne skupnosti«), med upravnimi regijami in občinami.

Novo!!: Bretanja in Francoski departma · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Novo!!: Bretanja in Gaj Julij Cezar · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Novo!!: Bretanja in Glavno mesto · Poglej več »

Habitat

Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.

Novo!!: Bretanja in Habitat · Poglej več »

Henrik IV. Francoski

Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.

Novo!!: Bretanja in Henrik IV. Francoski · Poglej več »

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Novo!!: Bretanja in Hugenoti · Poglej več »

Ille-et-Vilaine

Ille-et-Vilaine (bretonsko Il-ha-Gwilen, oznaka 35) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po rekah Ille in Vilaine, ki tečeta skozenj.

Novo!!: Bretanja in Ille-et-Vilaine · Poglej več »

Jean-Baptiste Colbert

Jean-Baptiste Colbert, francoski ekonomist in državnik, * 29. avgust 1619, Reims, Francija, † 6. september 1683, Pariz.

Novo!!: Bretanja in Jean-Baptiste Colbert · Poglej več »

Kamnolom

Kamnolom v Carrari Kamnolom (Srednjeafriška republika) Kamnolom je površinski kop, namenjen pridobivanju in proizvodnji tehničnega in okrasnega kamna, ter nekovinskih mineralnih surovin, ki jih potrebuje gradbeništvo in industrija gradbenega materiala.

Novo!!: Bretanja in Kamnolom · Poglej več »

Karel Plešasti

Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.

Novo!!: Bretanja in Karel Plešasti · Poglej več »

Karibi

Srednja Amerika in Karibi Tectonic plates of the world Karibi (Caraïbe ali pogosteje Antilles; ali Caraïben) so srednjeameriška regija, ki obsega Karibsko morje s pripadajočimi otoki (ti večinoma obdajajo morje) in okolišnimi obalami.

Novo!!: Bretanja in Karibi · Poglej več »

Karolinško cesarstvo

Delitev Karolinškega cesarstva na osnovi Verdunske pogodbe leta 843. Karolinško cesarstvo (francosko Empire carolingien; nemško Karolingisches Reich; italijansko Impero carolingio) je zgodovinsko ime za frankovsko državo in njene države naslednice pod oblastjo dinastije Karolingov v obdobju od leta 800 do 888.

Novo!!: Bretanja in Karolinško cesarstvo · Poglej več »

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Novo!!: Bretanja in Kelti · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Novo!!: Bretanja in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Kornijščina

Kórnijščina (Kernowek) spada skupaj z bretonščino, kumbrijščino in valižanščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Bretanja in Kornijščina · Poglej več »

Kremen

Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.

Novo!!: Bretanja in Kremen · Poglej več »

Lanester

Lanester (bretonsko Lann-er-ster) je vzhodno predmestje Lorienta in občina v severozahodnem francoskem departmaju Morbihan regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Lanester · Poglej več »

Lannion

Lannion (bretonsko Lannuon) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Côtes-d'Armor.

Novo!!: Bretanja in Lannion · Poglej več »

Le Mans

Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.

Novo!!: Bretanja in Le Mans · Poglej več »

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Novo!!: Bretanja in Ledena doba · Poglej več »

Loire (regija)

Regija Loire (francosko Pays de la Loire) je nekdanja severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu, nastala kot umetna tvorba za potrebe njenega glavnega administrativnega mesta Nantes.

Novo!!: Bretanja in Loire (regija) · Poglej več »

Loire-Atlantique

Loire-Atlantique (bretonsko Liger-Atlantel, oznaka 44) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj.

Novo!!: Bretanja in Loire-Atlantique · Poglej več »

Lorient

Lorient (bretonsko An Oriant) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Morbihan.

Novo!!: Bretanja in Lorient · Poglej več »

Ludvik XII. Francoski

Ludvik XII., francoski kralj iz rodbine Valoijcev, * 27. junij 1462, Blois; † 1. januar 1515 Hôtel du Roi, del Hôtel des Tournelles v Parizu.

Novo!!: Bretanja in Ludvik XII. Francoski · Poglej več »

Lugdunska Galija

Lugdunska Galija (kasneje samo Lugdunensis), od 13.

Novo!!: Bretanja in Lugdunska Galija · Poglej več »

Magn Maksim

Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.

Novo!!: Bretanja in Magn Maksim · Poglej več »

Megalit

Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.

Novo!!: Bretanja in Megalit · Poglej več »

Menhir

Menhir (francosko, iz srednje bretonščine: moški - "kamen" in hir - "dolg"), stoječi kamen, ortostat ali masseba / matseva je velik pokončno stoječ kamen.

Novo!!: Bretanja in Menhir · Poglej več »

Mezolitik

Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.

Novo!!: Bretanja in Mezolitik · Poglej več »

Morbihan

Morbihan (oznaka 56) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po manjšem Morbihanskem zalivu (malo morje), ki se zajeda v njegovo notranjost.

Novo!!: Bretanja in Morbihan · Poglej več »

Morlaix

Morlaix (bretonsko Montroulez) je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, podprefektura departmaja Finistère.

Novo!!: Bretanja in Morlaix · Poglej več »

Nantes

Grad bretanjskih vojvod, Nantes Katedrala sv. Petra in Pavla Nantes (bretonsko Naoned, gelsko Naunnt) je glavno mesto zahodne francoske regije Loire, občina in prefektura departmaja Loire-Atlantique.

Novo!!: Bretanja in Nantes · Poglej več »

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Novo!!: Bretanja in Neolitik · Poglej več »

Notitia dignitatum

Stran iz srednjeveškega prepisa ''Notitiae Dignitatum'', na kateri so podobe ščitov iz poznorimskega registra vojaških poveljstev ''Magister Militum Praesentalis II'' Notitia Dignitatum (slovensko: Seznam dostojanstvenikov) je uradni seznam antičnih rimskih civilnih in vojaških položajev na začetku 5.

Novo!!: Bretanja in Notitia dignitatum · Poglej več »

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Novo!!: Bretanja in Paleolitik · Poglej več »

Posidonij

Posidonij (tudi Poseidonij, Pozidonij) (Poseidónios (hó Apameía /: hó Ródios)), starogrški filozof, astronom, geograf, meteorolog, zgodovinar in učitelj, * okoli 135 pr. n. št., Apameja (Apamea), Sirija, † 51 pr. n. št., verjetno Rim ali otok Rod, Grčija.

Novo!!: Bretanja in Posidonij · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Bretanja in Protestantizem · Poglej več »

Relief (umetnost)

Perzijski ''mid-relief'' (mezzo-rilievo) iz dinastije Qajar, Tangeh Savashi v Iranu, dve fazi nizkega reliefa. Podoba visokega reliefa na frizu Parnassus v Albert Memorial v Londonu. Večina glav in številne noge so prisekane, torzi pa odstopajo od ozadja. Relief ali pridvig je kiparsko oblikovanje, kjer kipar oblikuje figure ali druge oblike, ki ne stojijo prosto ampak so vezane na ravnino oziroma od nje odstopajo.

Novo!!: Bretanja in Relief (umetnost) · Poglej več »

Rennes

Rennes (bretonsko Roazhon) je glavno mesto severozahodne francoske regije Bretanje, občina in prefektura departmaja Ille-et-Vilaine.

Novo!!: Bretanja in Rennes · Poglej več »

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Novo!!: Bretanja in Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Rokavski preliv

Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.

Novo!!: Bretanja in Rokavski preliv · Poglej več »

Rokopis

Supraseljski kodeks iz konca 10. stoletja, hrani Narodna in univerzitetna knjižnica Rokopis ima v slovenščini več pomenov.

Novo!!: Bretanja in Rokopis · Poglej več »

Saint-Brieuc

Saint-Brieuc (bretonsko Sant-Brieg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Côtes-d'Armor.

Novo!!: Bretanja in Saint-Brieuc · Poglej več »

Saint-Malo

St.

Novo!!: Bretanja in Saint-Malo · Poglej več »

Soline

Soline so prostor ob morju, ki je urejen za pridobivanje soli poleti iz morske vode.

Novo!!: Bretanja in Soline · Poglej več »

Spodnja Normandija

Spodnja Normandija (francosko Basse-Normandie) je bila do leta 2015severozahodna francoska regija ob Rokavskem prelivu.

Novo!!: Bretanja in Spodnja Normandija · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Novo!!: Bretanja in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Novo!!: Bretanja in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Novo!!: Bretanja in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Stoletna vojna

15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.

Novo!!: Bretanja in Stoletna vojna · Poglej več »

Strabon

Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).

Novo!!: Bretanja in Strabon · Poglej več »

Suženjstvo

Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.

Novo!!: Bretanja in Suženjstvo · Poglej več »

Valižanščina

Valižánščina (Cymraeg) spada skupaj z bretonščino, kornijščino in kumbrijščino v britansko vejo otoških keltskih jezikov.

Novo!!: Bretanja in Valižanščina · Poglej več »

Vannes

Vannes, La cité des Vénètes, (bretonsko Gwened, gelsko Vann) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Morbihan.

Novo!!: Bretanja in Vannes · Poglej več »

Veneti

Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.

Novo!!: Bretanja in Veneti · Poglej več »

Vikingi

Vikingi med spopadom (v okviru zgodovinskega festivala) Vikingi so bili bojevniki in trgovci, ki so plenili po obalah Skandinavije, Britanskega otočja in drugih delih Evrope med 8. in 12. stoletjem in trgovali širše po Evropi.

Novo!!: Bretanja in Vikingi · Poglej več »

Vitré, Ille-et-Vilaine

Vitré, trdnjava Vitré (bretonsko Gwitreg) je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.

Novo!!: Bretanja in Vitré, Ille-et-Vilaine · Poglej več »

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa. Wales obsega 8,5 odstotka vse površine Združenega kraljestva, v njem pa živi le 5 odstotkov vsega prebivalstva. Približno petina Valižanov še obvlada prvotni keltski valižanski ali kimrijski jezik, število govorcev keltščine pa se nenehno zmanjšuje. Valižanska narodna identiteta med keltskimi Briti se je pojavila po rimskem umiku iz Britanije v 5. stoletju in Wales velja za enega od sodobnih keltskih narodov. Smrt Llywelyna ap Gruffydda leta 1282 je zaznamovala konec osvajanja Walesa Edvarda I., čeprav je Owain Glyndŵr na kratko obnovil neodvisnost Walesa v začetku 15. stoletja. Celoten Wales je bil priključen Angliji in vključen v angleški pravni sistem v skladu z zakonodajo Walesa 1535−42. Prepoznavna valižanska politika se je razvila v 19. stoletju. Valižanski liberalizem, ki ga je Lloyd George ponazoril v začetku 20. stoletja, se je razvil z rastjo socializma in laburistične stranke. Valižanski nacionalni občutek je rasel stoletja; stranka Plaid Cymru (Stranka Walesa) je bila ustanovljena leta 1925, društvo za valižanski jezik leta 1962. Po zakonu vlade Walesa je bil 1998 ustanovljen državni zbor Walesa, ki je odgovoren za vrsto zadev na nižji politični ravni. Ob začetku industrijske revolucije je razvoj rudarske in metalurške industrije preoblikoval državo iz kmetijske družbe v industrijski narod. Izkoriščanje območja južnega Walesa zaradi bogatih nahajališč premoga je povzročilo hitro rast prebivalstva. Dve tretjini prebivalstva živi v glavnem mestu v Cardiffu in okoli njega, Swanseaju, Newportu ter bližnjih dolinah. Tradicionalno izkopavanje premoga in težka industrija sta zdaj v zatonu, zato je gospodarstvo Walesa odvisno od javnega sektorja, lahke industrije, storitvenih dejavnosti in turizma. Čeprav Wales natančno izraža svojo politično in družbeno zgodovino s preostalo Veliko Britanijo in velika večina prebivalstva govori angleško, je država ohranila izrazito kulturno identiteto in je uradno dvojezična. Več kot 560.000 govorcev valižanščine živi v Walesu in ta jezik govori večina prebivalstva v delih na severu in zahodu. Od konca 19. stoletja dalje ima Wales podobo "dežele pesmi", deloma zaradi tradicije eisteddfoda, festivala pesmi in literature. Na številnih mednarodnih športnih dogodkih, kot so svetovno prvenstvo, svetovni pokal v ragbiju in igrah Commonwealtha, ima Wales svoja moštva, čeprav na olimpijskih igrah valižanski športniki tekmujejo v imenu Velike Britanije. Ragbijska zveza (Rugby union) je simbol valižanske identitete in izražanja narodne zavesti. Plaid Cymru, waleška narodna stranka, se zavzema za neodvisnost. Drugi Valižani si prizadevajo za ustanovitev waleškega parlamenta, na katerega naj bi prešle izvršilne naloge londonske osrednje oblasti. Toda waleški volivci so na referendumu leta 1979 prav tak predlog zavrnili. V britanskem spodnjem domu, v katerem je skupno 650 poslancev, ima Wales 38 poslancev. Deželo upravlja Valižanski urad (Welsh Office) v glavnem mestu Cardiff, njegov vodja – državni sekretar za Wales – pa je član britanske vlade.

Novo!!: Bretanja in Wales · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »