Bremen (dežela) in Spodnja Saška

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bremen (dežela) in Spodnja Saška

Bremen (dežela) vs. Spodnja Saška

Bremen je mestna dežela v Nemčiji z okoli 700.000 prebivalci. Spodnja Saška je po površini druga največja dežela v Nemčiji (za Bavarsko), po številu prebivalstva (okoli 8 milijonov) pa je četrta.

Časovni pas

Časovi pasovi so deli Zemljine površine, ki imajo določen isti čas.

Bremen (dežela) in Časovni pas · Spodnja Saška in Časovni pas · Poglej več »

Druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.

Bremen (dežela) in Druga svetovna vojna · Druga svetovna vojna in Spodnja Saška · Poglej več »

Glavno mesto

Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.

Bremen (dežela) in Glavno mesto · Glavno mesto in Spodnja Saška · Poglej več »

Gostota prebivalstva

Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.

Bremen (dežela) in Gostota prebivalstva · Gostota prebivalstva in Spodnja Saška · Poglej več »

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah. Je ena od 16 nemških zveznih dežel, ki jo obkrožata deželi Schleswig-Holstein na severu in Spodnja Saška na jugu in je največje mesto Severne Nemčije. V mestni metropolitanski regiji živi več kot pet milijonov ljudi. Hamburg leži ob reki Labi in dveh njenih pritokih, reki Alster, ki tvori dve veliki jezeri v mestu in reki Bille. Je tretje največje nemško govoreče mesto po Berlinu in Dunaju. Uradno ime odraža hamburško zgodovino kot člana srednjeveške Hanseatske lige in svobodnega cesarskega mesta Svetega rimskega cesarstva. Pred združitvijo Nemčije leta 1871 je bil povsem suverena mestna država, pred letom 1919 pa je bila ustanovljena civilna republika, ki jo je ustavno vodil razred dednih velikih meščanov ali Hanseati. Med nesrečami, kot so Veliki požar v Hamburgu, poplave v Severnem morju iz leta 1962 in vojaški spopadi, vključno z bombardiranjem v drugi svetovni vojni, se je mesto po vsaki katastrofi uspelo dvigniti in postati bogatejše. Hamburg je tretje največje pristanišče v Evropi. Glavna regionalna radiodifuzna hiša NDR, tiskarna in založba Gruner + Jahr ter časopisi Der Spiegel in Die Zeit imajo sedež v mestu. Hamburg je sedež najstarejše berlinske borze in najstarejše trgovske banka na svetu, Berenberg Bank. Medijska, komercialna, logistična in industrijska podjetja s pomembnimi lokacijami v mestu so multinacionalke Airbus, Blohm + Voss, Aurubis, Beiersdorf in Unilever. Mesto gosti specialiste iz svetovne ekonomije in mednarodnega prava, vključno s konzularnimi in diplomatskimi predstavništvi Mednarodnega sodišča za pomorsko pravo, Fundacije EU-LAC in Unescovega inštituta za vseživljenjsko učenje, mednarodne politične konference in srečanja, kot je Evropa—Kitajska in G20. Nekdanji nemški kancler Helmut Schmidt, ki je vodil vlado osem let in Angela Merkel, nemška kanclerka od leta 2005, prihajata iz Hamburga. Mesto privablja številne tuje in domače turiste. V letu 2016 se je uvrščalo na 18. mesto na svetu. Speicherstadt in Kontorhausviertel sta bila leta 2015 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Hamburg je glavno evropsko znanstveno, raziskovalno in izobraževalno središče z več univerzami in inštituti. Med najpomembnejšimi kulturnimi prizorišči sta koncertna dvorana Elbphilharmonie in Laeiszhalle. Ustvaril je gibanja, kot je Hamburger Schule in utrl pot za skupine, vključno z The Beatles. Hamburg je znan tudi po več gledališčih in različnih glasbenih oddajah. St. Paulijev Reeperbahn sodi med najbolj znana evropska zabaviščna območja.

Bremen (dežela) in Hamburg · Hamburg in Spodnja Saška · Poglej več »

ISO 3166

ISO 3166 je mednarodni standard ISO za geografsko kodiranje imen držav ter njihovih odvisnih področij.

Bremen (dežela) in ISO 3166 · ISO 3166 in Spodnja Saška · Poglej več »

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Bremen (dežela) in Kvadratni kilometer · Kvadratni kilometer in Spodnja Saška · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Bremen (dežela) in Nemčija · Nemčija in Spodnja Saška · Poglej več »

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Bremen (dežela) in Nemščina · Nemščina in Spodnja Saška · Poglej več »

Nemška zvezna dežela

Dežele ZRN Nemška zvezna dežela (pogovorno tudi Land) je po ustavnem redu Zvezne republike Nemčije njen delno suveren federalni subjekt.

Bremen (dežela) in Nemška zvezna dežela · Nemška zvezna dežela in Spodnja Saška · Poglej več »

Nizka nemščina

Nizka nemščina (nizkonemško Plattdüütsch, visokonemško Plattdeutsch, Niederdeutsch) je izraz za vsa nemška narečja, ki v nasprotju z visoko nemščino niso doživela t. i. premika soglasnikov (hochdeutsche Lautverschiebung).

Bremen (dežela) in Nizka nemščina · Nizka nemščina in Spodnja Saška · Poglej več »

Politična stranka

Politična stranka je organizacija, ki si prizadeva priti na oblast ali vsaj dobiti čim večji vpliv na izvajanje državne politike.

Bremen (dežela) in Politična stranka · Politična stranka in Spodnja Saška · Poglej več »

Površina

Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.

Bremen (dežela) in Površina · Površina in Spodnja Saška · Poglej več »

Prebivalstvo

Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.

Bremen (dežela) in Prebivalstvo · Prebivalstvo in Spodnja Saška · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Bremen (dežela) in Protestantizem · Protestantizem in Spodnja Saška · Poglej več »

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Bremen (dežela) in Severno morje · Severno morje in Spodnja Saška · Poglej več »

Seznam suverenih držav

Seznam suverenih držav. Na svetu je trenutno 195 povsem neodvisnih držav.

Bremen (dežela) in Seznam suverenih držav · Seznam suverenih držav in Spodnja Saška · Poglej več »

Spletna stran

Spletna stran je v računalništvu dokument z nadbesedilom, ki ga prikaže spletni brskalnik.

Bremen (dežela) in Spletna stran · Spletna stran in Spodnja Saška · Poglej več »

Srednjeevropski čas

Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.

Bremen (dežela) in Srednjeevropski čas · Spodnja Saška in Srednjeevropski čas · Poglej več »

Srednjeevropski poletni čas

Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).

Bremen (dežela) in Srednjeevropski poletni čas · Spodnja Saška in Srednjeevropski poletni čas · Poglej več »

UTC+01:00

Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+01:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+01:00 je časovni pas z zamikom +1 uro glede na univerzalni koordinirani čas (UTC).

Bremen (dežela) in UTC+01:00 · Spodnja Saška in UTC+01:00 · Poglej več »

UTC+02:00

Zemljevid območij v časovnem pasu UTC+02:00 (stanje leta 2008)legenda UTC UTC+02:00 je identifikator za časovni zamik od UTC (univerzalnega časa) za +02.

Bremen (dežela) in UTC+02:00 · Spodnja Saška in UTC+02:00 · Poglej več »