Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)

Brandenburg (volilna kneževina) vs. Saška (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu. Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Podobnosti med Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)

Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina) še 22 stvari v skupni (v Unijapedija): Askanijci, Ferdinand II. Habsburški, Habsburžani, Karel IV. Luksemburški, Laba, Lužiški Srbi, Lužica, Luteranstvo, Magdeburg, Oton I. Veliki, Poljska, Prusija, Ren, Sigismund Luksemburški, Slovani, Sveto rimsko cesarstvo, Tridesetletna vojna, Vestfalski mir, Volilna kneževina, Volilni knez, Wettinci, Zlata bula (1356).

Askanijci

Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.

Askanijci in Brandenburg (volilna kneževina) · Askanijci in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Ferdinand II. Habsburški

Ferdinand II.

Brandenburg (volilna kneževina) in Ferdinand II. Habsburški · Ferdinand II. Habsburški in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Brandenburg (volilna kneževina) in Habsburžani · Habsburžani in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Karel IV. Luksemburški

Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.

Brandenburg (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški · Karel IV. Luksemburški in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Brandenburg (volilna kneževina) in Laba · Laba in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Lužiški Srbi

Lužiški Srbi (tudi Sorbi, Vendi) so zahodnoslovanska etnična skupina v Lužici, nemški pokrajini ob meji s Poljsko.

Brandenburg (volilna kneževina) in Lužiški Srbi · Lužiški Srbi in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Brandenburg (volilna kneževina) in Lužica · Lužica in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Luteranstvo

Lutrova vrtnica, simbol luteranstva Martin Luther Luteranstvo (ali luteranizem) je krščansko reformacijsko gibanje, ki ga je začel Martin Luter.

Brandenburg (volilna kneževina) in Luteranstvo · Luteranstvo in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Brandenburg (volilna kneževina) in Magdeburg · Magdeburg in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Oton I. Veliki

Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.

Brandenburg (volilna kneževina) in Oton I. Veliki · Oton I. Veliki in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Brandenburg (volilna kneževina) in Poljska · Poljska in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Brandenburg (volilna kneževina) in Prusija · Prusija in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Brandenburg (volilna kneževina) in Ren · Ren in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Brandenburg (volilna kneževina) in Sigismund Luksemburški · Saška (volilna kneževina) in Sigismund Luksemburški · Poglej več »

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Brandenburg (volilna kneževina) in Slovani · Saška (volilna kneževina) in Slovani · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo · Saška (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Brandenburg (volilna kneževina) in Tridesetletna vojna · Saška (volilna kneževina) in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Vestfalski mir

Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).

Brandenburg (volilna kneževina) in Vestfalski mir · Saška (volilna kneževina) in Vestfalski mir · Poglej več »

Volilna kneževina

Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.

Brandenburg (volilna kneževina) in Volilna kneževina · Saška (volilna kneževina) in Volilna kneževina · Poglej več »

Volilni knez

Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.

Brandenburg (volilna kneževina) in Volilni knez · Saška (volilna kneževina) in Volilni knez · Poglej več »

Wettinci

Wettinci, nemška vladarska družina iz saško-turinškega obmejnega področja, ki jo lahko zasledimo že v karolinški dobi.

Brandenburg (volilna kneževina) in Wettinci · Saška (volilna kneževina) in Wettinci · Poglej več »

Zlata bula (1356)

Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.

Brandenburg (volilna kneževina) in Zlata bula (1356) · Saška (volilna kneževina) in Zlata bula (1356) · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)

Brandenburg (volilna kneževina) 63 odnose, medtem ko je Saška (volilna kneževina) 57. Saj imajo skupno 22, indeks Jaccard je 18.33% = 22 / (63 + 57).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina). Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: