Podobnosti med Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški
Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški še 10 stvari v skupni (v Unijapedija): Břetislav II., Boleslav III. Poljski, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Moravska, Přemyslidi, Vladislav I. Češki, Vojvodina Češka, Vratislav II., Znojmo.
Břetislav II.
Břetislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil od 14.
Bořivoj II. in Břetislav II. · Břetislav II. in Svatopluk Olomuški ·
Boleslav III. Poljski
Spomenik Boleslavu III. v Płocku. Boleslav III.
Boleslav III. Poljski in Bořivoj II. · Boleslav III. Poljski in Svatopluk Olomuški ·
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.
Bořivoj II. in Henrik IV. Nemški · Henrik IV. Nemški in Svatopluk Olomuški ·
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.
Bořivoj II. in Henrik V. Nemški · Henrik V. Nemški in Svatopluk Olomuški ·
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Bořivoj II. in Moravska · Moravska in Svatopluk Olomuški ·
Přemyslidi
Přemysloviči ali Přemyslidi je bila češka kraljevska rodbina, ki je vladala v Vojvodini Češki in pozneje v Kraljevini Češki ter v Moravski mejni grofiji (9. stoletje - 1306), pa tudi v nekaterih delih Poljske, vključno s Šlezijo, Ogrske in Avstrije.
Bořivoj II. in Přemyslidi · Přemyslidi in Svatopluk Olomuški ·
Vladislav I. Češki
Vladislav I. (češko Vladislav I.) je bil v letih 1109 do 1117 in od 1120 do svoje smrti vojvoda Češke, * okoli 1065, † 12. april 1125.
Bořivoj II. in Vladislav I. Češki · Svatopluk Olomuški in Vladislav I. Češki ·
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I. leta 895 prisegel zvestobo vzhodnofrankovskemu kralju Arnulfu, odcepila od razpadajoče Velikomoravske. Češki knezi iz dinastije Přemyslydov so na začetku vladali s praškega gradu in Levega Hradca in pod svoj oblast dobili nadaljnje posesti. Pokristjanjevanje, ki sta ga sprožila sveti Ciril in Metod, so nadaljevali frankovski škofje iz Regensburga in Passaua. Leta 973 je bila s skupnimi močmi vojvode Boleslava II. in cesarja Otona I. ustanovljena praška škofija. Češki knez Venčeslav I., ki ga je leta 935 ubil njegov mlajši brat Boleslav, je postal svetnik in zavetnik dežele. V času, ko je češke dežele zasedel poljski kralj Boleslav I. in so dinastijo Přemyslidov pretresali notranji spori, je vojvoda Vladivoj leta 1002 prejel Bohemijo kot fevd iz rok vzhodnofrankovskega kralja Henrika II. Vojvodina je postala cesarska država Svetega rimskega cesarstva. Knez Otokar I. je leta 1198 dosegel, da je nemški kralj Filip Švabski Vojvodino Češko povišal v dedno Kraljevino Češko. Přemyslydi so ostali na oblasti ves srednji vek, vse do izumrtja moške linije s smrtjo kralja Venčeslava III. leta 1306.
Bořivoj II. in Vojvodina Češka · Svatopluk Olomuški in Vojvodina Češka ·
Vratislav II.
Vratislav II. iz dinastije Přemyslidov je bil češki vojvoda in prvi češki kralj, * okoli 1032, † 14. januar 1092.
Bořivoj II. in Vratislav II. · Svatopluk Olomuški in Vratislav II. ·
Znojmo
Znojmo (nemško Znaim) je mesto v Južni Moravski na Češkem, tudi upravno središče okrožja Znojmo.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški
Primerjava med Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški
Bořivoj II. 20 odnose, medtem ko je Svatopluk Olomuški 35. Saj imajo skupno 10, indeks Jaccard je 18.18% = 10 / (20 + 35).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bořivoj II. in Svatopluk Olomuški. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: