Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna

Boris Petrovič Šeremetev vs. Velika severna vojna

Boris Petrovič Šeremetev (rusko Бори́с Петро́вич Шереме́тев, Borís Petróvič Šeremétev) je bil ruski diplomat in med veliko severno vojno general feldmaršal, 5. Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII. Kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju je švedski kralj sprva zmagoval, tako da mu je uspelo iz vojne izločiti Dansko-Norveško (1700) in Saško-Poljsko (1706). Ko pa se je leta 1708 odločil, da v še enem poslednjem pohodu premaga Rusijo, je v bitki pri Poltavi julija 1709 doživel uničujoč poraz, in z njim tudi preobrat vojne sreče. Danska in Saška, spodbujeni ob porazu njunega nekdanjega nasprotnika, sta se ponovno vstopili v vojno proti Švedski. Odtlej pa do konca vojne so zavezniki ohranili pobudo in Švede prisilili v obrambo. Šele ko je švedski kralj, nerazumno obseden z vojno, jeseni 1718 padel med obleganjem Frederikshalda na Norveškem, se je vojna, v kateri je Švedska ni imela več kakršnegakoli upanja na zmago, lahko končala. Pogoji mirovnih pogodb iz Stockholma, Frederiksborga in Nystada so pomenili konec Švedske kot evropske velesile in sočasni vzpon Petra I. in leta 1721 ustanovljenega ruskega cesarstva.

Podobnosti med Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna

Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna še 19 stvari v skupni (v Unijapedija): Bitka pri Poltavi, Dneper, Estonija, Hetman, Ivan Mazepa, Karel XII. Švedski, Krimski kanat, Latvija, Narva, Osmansko cesarstvo, Peter Veliki, Poljska, Prut, Republika obeh narodov, Riga, Rusko carstvo, Rusko-turška vojna (1686–1700), Sankt Peterburg, Tartu.

Bitka pri Poltavi

Bitka pri Poltavi je potekala 8. julija 1709 med švedsko in rusko vojsko.

Bitka pri Poltavi in Boris Petrovič Šeremetev · Bitka pri Poltavi in Velika severna vojna · Poglej več »

Dneper

Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.

Boris Petrovič Šeremetev in Dneper · Dneper in Velika severna vojna · Poglej več »

Estonija

Republika Estonija (estonsko Eesti Vabariik) je majhna baltska obmorska država v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Baltsko morje (vključno s Finskim zalivom na severu), na jugu na še eno baltsko državo, Latvijo in na vzhodu na Rusijo.

Boris Petrovič Šeremetev in Estonija · Estonija in Velika severna vojna · Poglej več »

Hetman

Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.

Boris Petrovič Šeremetev in Hetman · Hetman in Velika severna vojna · Poglej več »

Ivan Mazepa

Ivan Stepanovič Mazepa (ukrajinsko in rusko Іван Степанович Мазепа, Ivan Stepanovič Mazepa, poljsko Jan Mazepa Kołodyński)Katchanovski, Ivan; Kohut, Zenon Eugene; Nebesio, Bohdan Y.; Yurkevich, Myroslav (2013).

Boris Petrovič Šeremetev in Ivan Mazepa · Ivan Mazepa in Velika severna vojna · Poglej več »

Karel XII. Švedski

Karel XII.

Boris Petrovič Šeremetev in Karel XII. Švedski · Karel XII. Švedski in Velika severna vojna · Poglej več »

Krimski kanat

Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.

Boris Petrovič Šeremetev in Krimski kanat · Krimski kanat in Velika severna vojna · Poglej več »

Latvija

Repúblika Látvija (tudi Letonija) je republika z okoli dvema milijonoma prebivalcev v severovzhodni Evropi.

Boris Petrovič Šeremetev in Latvija · Latvija in Velika severna vojna · Poglej več »

Narva

Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.

Boris Petrovič Šeremetev in Narva · Narva in Velika severna vojna · Poglej več »

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Boris Petrovič Šeremetev in Osmansko cesarstvo · Osmansko cesarstvo in Velika severna vojna · Poglej več »

Peter Veliki

Peter I. Veliki (tudi Peter I. Aleksejevič), ruski car, * 9. junij (30. maj, ruski koledar) 1672,.

Boris Petrovič Šeremetev in Peter Veliki · Peter Veliki in Velika severna vojna · Poglej več »

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Boris Petrovič Šeremetev in Poljska · Poljska in Velika severna vojna · Poglej več »

Prut

Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.

Boris Petrovič Šeremetev in Prut · Prut in Velika severna vojna · Poglej več »

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Boris Petrovič Šeremetev in Republika obeh narodov · Republika obeh narodov in Velika severna vojna · Poglej več »

Riga

Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.

Boris Petrovič Šeremetev in Riga · Riga in Velika severna vojna · Poglej več »

Rusko carstvo

Za čas pred letom 1547 glej Moskovska velika kneževina, za čas po letu 1721 glej Ruski imperij.

Boris Petrovič Šeremetev in Rusko carstvo · Rusko carstvo in Velika severna vojna · Poglej več »

Rusko-turška vojna (1686–1700)

Rusko-turška vojna 1686–1700 je bila del skupnih evropskih prizadevanj za izgon Osmanskega cesarstva iz Evrope.

Boris Petrovič Šeremetev in Rusko-turška vojna (1686–1700) · Rusko-turška vojna (1686–1700) in Velika severna vojna · Poglej več »

Sankt Peterburg

Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.

Boris Petrovič Šeremetev in Sankt Peterburg · Sankt Peterburg in Velika severna vojna · Poglej več »

Tartu

Tartu (estonska izgovorjava:, južnoestonsko Tarto; (zastarelo: Tarbatu, Dorpat, Dorpt, Derpt, Jurjev) je drugo največje mesto v Estoniji, po estonski politični in finančni prestolnici Talinu. Je 186 kilometrov jugovzhodno od Talina in 245 kilometrov severovzhodno od Rige, glavnega mesta Latvije. Od poletne počitniške prestolnice Estonije Pärnu na zahodu je oddaljen 176 kilometrov, najhitrejša pot z avtom pa je skozi Viljandi in Kilingi-Nõmme. Tartu leži ob reki Emajõgi ('mati rek'), ki povezuje dve največji estonski jezeri, jezero Võrtsjärv in jezero Peipus. Mesto ima letališče Tartu. Tartu pogosto velja za intelektualno središče države, zlasti ker je tu najstarejša in najbolj znana univerza v državi, Univerza v Tartuju; Tartu je tudi najstarejše mesto Estonije in drugih baltskih držav. V Tartuju so vrhovno sodišče Estonije, ministrstvo za izobraževanje in raziskave, estonski narodni muzej in najstarejše gledališče v estonskem jeziku Vanemuine. Je tudi rojstno mesto estonskih pesniških festivalov. Tartu bo leta 2024 Evropska prestolnica kulture.

Boris Petrovič Šeremetev in Tartu · Tartu in Velika severna vojna · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna

Boris Petrovič Šeremetev 43 odnose, medtem ko je Velika severna vojna 201. Saj imajo skupno 19, indeks Jaccard je 7.79% = 19 / (43 + 201).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Boris Petrovič Šeremetev in Velika severna vojna. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: