Hitreje kot brskalnik!
80 odnosi: Akvitanija, Akvitanski most, Anglija, Baku, Baskovščina, Bazilika sv. Mihaela, Bordeaux, Bazilika sv. Severina, Bordeaux, Bègles, Bilbao, Blanquefort, Gironde, Bristol, Cabernet franc, Cabernet sauvignon, Carbon-Blanc, Casablanca, Cenon, Cerkev sv. Križa, Bordeaux, Créon, Dordogne (reka), Druga svetovna vojna, Estuarij, FC Girondins de Bordeaux, Floirac, Gironde, Francija, Francoska revolucija, Francoske regije, Francosko-pruska vojna, Franki, Garona, Gaskonja, Gironde (departma), Gironde (estuarij), Glavno mesto, Gradignan, Kelti, Krakov, La Brède, Le Bouscat, Lima, Lormont, Los Angeles, Ludvik XIV. Francoski, Ludvik XV. Francoski, Madrid, Mérignac, München, Merlot, Nancy, Neandertalec, Normani, ..., Nova Akvitanija, Občine Francije, Okcitanščina, Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, Papež Klemen V., Pessac, Pont de pierre (Bordeaux), Pont Jacques Chaban-Delmas, Porto, Prefektura (Francija), Pristanišče, Prva svetovna vojna, Québec, Riga, Rimsko cesarstvo, Saint-Médard-en-Jalles, Sankt Peterburg, Sauvignon, Seznam mest v Franciji, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Starorimska civilizacija, Stoletna vojna, Stolnica svetega Andreja, Bordeaux, Talence, Unescova svetovna dediščina, Vandali, Villenave-d'Ornon, Vizigoti, Vuhan, Zveza za ljudsko gibanje. Razširi indeks (30 več) »
Akvitanija
Akvitanija (francosko Aquitaine, baskovsko Akitania, okcitansko Aquitània) je bila do leta 2015 jugozahodna francoska regija ob meji s Španijo, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Bordeaux in Akvitanija · Poglej več »
Akvitanski most
Vožnja preko mostu. Akvitanski most (francosko Pont d'Aquitaine) je viseči most čez Garono, severozahodno od mesta Bordeaux, v Franciji.
Novo!!: Bordeaux in Akvitanski most · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Bordeaux in Anglija · Poglej več »
Baku
Baku (ali) je glavno mesto Azerbajdžana in največje mesto v državi.
Novo!!: Bordeaux in Baku · Poglej več »
Baskovščina
Zemljevid razširjenosti baskovskega jezika (v odstotkih baskovskih govorcev na število prebivalstva) Zemljevid baskovskih narečij Baskovski jezik (bask. euskara) je predindoevropski jezik, ki se govori na območju, kjer zgodovinsko prebiva starodavno baskovsko ljudstvo.
Novo!!: Bordeaux in Baskovščina · Poglej več »
Bazilika sv. Mihaela, Bordeaux
Bazilika sv.
Novo!!: Bordeaux in Bazilika sv. Mihaela, Bordeaux · Poglej več »
Bazilika sv. Severina, Bordeaux
Bazilika sv.
Novo!!: Bordeaux in Bazilika sv. Severina, Bordeaux · Poglej več »
Bègles
Bègles (gaskonsko Begla) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Bègles · Poglej več »
Bilbao
Bilbao (špansko) ali Bilbo (baskovsko) je mesto na severu Španije, največje mesto v pokrajini Biskaja in v avtonomni skupnosti Baskija.
Novo!!: Bordeaux in Bilbao · Poglej več »
Blanquefort, Gironde
Blanquefort (gaskonsko Blancafòrt) je severno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Blanquefort, Gironde · Poglej več »
Bristol
Nakupovalno središče Broadmead v Bristolu, slikano iz balona Bristol je mesto v Jugozahodni Angliji.
Novo!!: Bordeaux in Bristol · Poglej več »
Cabernet franc
Cabernet franc je rdeča sorta vinske trte, ki prihaja iz Francije.
Novo!!: Bordeaux in Cabernet franc · Poglej več »
Cabernet sauvignon
Cabernet Sauvignon, vinogradi v Gaillacu, Francija. Cabernet sauvignon je sorta rdečega grozdja, večinoma uporabljena za pridelavo vina in je v svetovnem merilu poleg Chardonnaya ena najpogosteje gojenih trt.
Novo!!: Bordeaux in Cabernet sauvignon · Poglej več »
Carbon-Blanc
Carbon-Blanc (gaskonsko Carbon Blanc) je severovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Carbon-Blanc · Poglej več »
Casablanca
Casablanca (špansko »bela hiša«) je največje mesto v Maroku in najpomembnejše pristaniško mesto v državi.
Novo!!: Bordeaux in Casablanca · Poglej več »
Cenon
Cenon (gaskonsko Senon) je vzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Cenon · Poglej več »
Cerkev sv. Križa, Bordeaux
Cerkev svetega Križa v Bordeauxu je cerkev nekdanjega benediktinskega samostana. Od leta 1840 je uvrščena med zgodovinske spomenike. Stoji na jugovzhodu od središča Bordeauxa na Place Pierre Renaudel.
Novo!!: Bordeaux in Cerkev sv. Križa, Bordeaux · Poglej več »
Créon
Créon (gaskonsko Creon) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Créon · Poglej več »
Dordogne (reka)
Dordogne (antična Duranius, okcitansko Dordonha) je 483,1 km dolgaSandre francoska reka v južni osrednji in jugozahodni Franciji, desni pritok Garone tik pred izlivom v estuarij Gironde.
Novo!!: Bordeaux in Dordogne (reka) · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: Bordeaux in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Estuarij
Estuarij je delno zaprto obalno telo slane vode, v katero teče ena ali več rek ali potokov in ima prosto povezavo z odprtim morjem.
Novo!!: Bordeaux in Estuarij · Poglej več »
FC Girondins de Bordeaux
FC Girondins de Bordeaux je francoski nogometni klub iz Bordeauxa, ki je pogovorno poimenovan kar Bordeaux.
Novo!!: Bordeaux in FC Girondins de Bordeaux · Poglej več »
Floirac, Gironde
Floirac (gaskonsko Hloirac) je jugovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Floirac, Gironde · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: Bordeaux in Francija · Poglej več »
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Novo!!: Bordeaux in Francoska revolucija · Poglej več »
Francoske regije
Francija je razdeljena na 18 upravnih regij (francosko régions, edina région), od tega jih je 13 v metropolitanski Franciji (tj. na evropski celini), ostalih pet pa je v čezmorskih (ne zamenjujmo jih z čezmorskimi odvisnimi ozemlji, ki imajo pol avtonomni status).
Novo!!: Bordeaux in Francoske regije · Poglej več »
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Novo!!: Bordeaux in Francosko-pruska vojna · Poglej več »
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Novo!!: Bordeaux in Franki · Poglej več »
Garona
Garona (katalonsko in okcitansko Garona /garunɵ/, francosko Garonne) je 575 km ali 647 km (odvisno od izvira) dolga reka, ki teče po ozemlju Francije in Španije od osrednjih španskih Pirenejev do estuarija Gironde v francoskem pristanišču Bordeaux.
Novo!!: Bordeaux in Garona · Poglej več »
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Novo!!: Bordeaux in Gaskonja · Poglej več »
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Novo!!: Bordeaux in Gironde (departma) · Poglej več »
Gironde (estuarij)
Zračni pogled na estuarij Gironde z rekama Dordogne (desno) in Garonno (levo). Foto: Chell Hill, 2010 Gironde (francosko Estuaire de la Gironde) je estuarij v jugozahodni Franciji, oblikovan z združitvijo rek Dordogne in Garone severno od središča Bordeauxa, katerih vode se naposled izlivajo v Biskajski zaliv.
Novo!!: Bordeaux in Gironde (estuarij) · Poglej več »
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Novo!!: Bordeaux in Glavno mesto · Poglej več »
Gradignan
Gradignan (gaskonsko Gradinhan) je jugozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Gradignan · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Bordeaux in Kelti · Poglej več »
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Novo!!: Bordeaux in Krakov · Poglej več »
La Brède
La Brède (gaskonsko La Brèda) je naselje in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in La Brède · Poglej več »
Le Bouscat
Le Bouscat (gaskonsko Lo Boscat) je severno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Le Bouscat · Poglej več »
Lima
Lima je glavno mesto južnoameriške države Peru, s skoraj sedmimi milijoni prebivalstva in je največje mesto v državi.
Novo!!: Bordeaux in Lima · Poglej več »
Lormont
Lormont (gaskonsko Larmont) je severovzhodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Lormont · Poglej več »
Los Angeles
Los Angeles (kratko L. A., tudi) je drugo največje mesto v ZDA (za New Yorkom) in največje mesto v zvezni državi Kalifornija.
Novo!!: Bordeaux in Los Angeles · Poglej več »
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Novo!!: Bordeaux in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »
Ludvik XV. Francoski
Ludvik XV., francoski kralj, * 15. februar 1710, Versailles, Francija, † 10. maj 1774, Versailles.
Novo!!: Bordeaux in Ludvik XV. Francoski · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: Bordeaux in Madrid · Poglej več »
Mérignac
Mérignac (gaskonsko Merinhac) je zahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Mérignac · Poglej več »
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Novo!!: Bordeaux in München · Poglej več »
Merlot
Grozdje merlota Merlót je rdeča sorta vinske trte, ki je namenjena izdelavi različnih vin, tako je npr.
Novo!!: Bordeaux in Merlot · Poglej več »
Nancy
Slavolok Héré s katedralo Notre-Dame-de-l'Annonciation v ozadju Nancy (nemško Nanzig) je zgodovinsko mesto in občina v nekdanji severovzhodni francoski regiji Loreni, današnji regiji Grand Est, departmaju Meurthe-et-Moselle.
Novo!!: Bordeaux in Nancy · Poglej več »
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Novo!!: Bordeaux in Neandertalec · Poglej več »
Normani
12. stoletju (rdeče) Normani (iz Northmen, severnjaki) so bili ljudstvo, ki se je od 8. stoletja dalje iz Skandinavije selilo na jug in se ustavilo v pokrajini današnje Francije, ki se po njih imenuje Normandija.
Novo!!: Bordeaux in Normani · Poglej več »
Nova Akvitanija
Nova Akvitanija (francosko Nouvelle-Aquitaine, izgovorjava:, okcitansko Nòva Aquitània; baskovsko Akitania Berria, poitevin-saintongeais Novéle-Aguiéne; špansko Nueva Aquitania) je največja upravna regija v Franciji in se razprostira na zahodu in jugozahodu celinske Francije.
Novo!!: Bordeaux in Nova Akvitanija · Poglej več »
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Novo!!: Bordeaux in Občine Francije · Poglej več »
Okcitanščina
Katalonija |agency.
Novo!!: Bordeaux in Okcitanščina · Poglej več »
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Novo!!: Bordeaux in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo · Poglej več »
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Novo!!: Bordeaux in Papež Klemen V. · Poglej več »
Pessac
Pessac (gaskonsko Peçac) je jugozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Pessac · Poglej več »
Pont de pierre (Bordeaux)
Pont de pierre ali 'Kamniti most' je most v Bordeauxu (departma Gironde v Franciji), ki povezuje levi breg reke Garone (cours Victor Hugo) z desnim bregom qutier de la Bastide (Avenue Thiers).
Novo!!: Bordeaux in Pont de pierre (Bordeaux) · Poglej več »
Pont Jacques Chaban-Delmas
Pont Jacques Chaban-Delmas je navpični dvižni most čez Garono v Bordeauxu v Franciji.
Novo!!: Bordeaux in Pont Jacques Chaban-Delmas · Poglej več »
Porto
Porto je drugo največje mesto Portugalske.
Novo!!: Bordeaux in Porto · Poglej več »
Prefektura (Francija)
Prefektura (préfecture) v Franciji se lahko nanaša na.
Novo!!: Bordeaux in Prefektura (Francija) · Poglej več »
Pristanišče
Žerjavi v pristanišču v Bangkoku Pristanišče je objekt na robu morja, reke oz.
Novo!!: Bordeaux in Pristanišče · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bordeaux in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Québec
Quebec (po starem pravopisu Kvebek) je največja provinca Kanade s 7.546.131 prebivalci (2006).
Novo!!: Bordeaux in Québec · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Novo!!: Bordeaux in Riga · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Bordeaux in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Saint-Médard-en-Jalles
Saint-Médard-en-Jalles (Okcitansko Sent Medard de Jalas) je severozahodno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Saint-Médard-en-Jalles · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: Bordeaux in Sankt Peterburg · Poglej več »
Sauvignon
Grozd (belega) sauvignona. Sauvignon, tudi muškatni silvanec (oz. beli sauvignion, francosko: sauvignion blanc) je bela sorta vinske trte, ki verjetno izvira iz okolice Bordeauxa (Francija).
Novo!!: Bordeaux in Sauvignon · Poglej več »
Seznam mest v Franciji
To je seznam mest v Franciji, ki so imela ob popisu leta 1999 vsaj 20.000 prebivalcev.
Novo!!: Bordeaux in Seznam mest v Franciji · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Bordeaux in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Bordeaux in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Stoletna vojna
15. stoletja, na vrhuncu stoletne vojne Stoletna vojna je bila vojna, ki je trajala med letoma 1337 in 1453 (torej 116 let) med Anglijo in Francijo.
Novo!!: Bordeaux in Stoletna vojna · Poglej več »
Stolnica svetega Andreja, Bordeaux
Stolnica sv.
Novo!!: Bordeaux in Stolnica svetega Andreja, Bordeaux · Poglej več »
Talence
Talence (gaskonsko Talença) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Nove Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Talence · Poglej več »
Unescova svetovna dediščina
Stonehenge, ki spada med svetovno kulturmo dediščino. Škocjanske jame Unescova svetovna dediščina zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije UNESCO.
Novo!!: Bordeaux in Unescova svetovna dediščina · Poglej več »
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Novo!!: Bordeaux in Vandali · Poglej več »
Villenave-d'Ornon
Villenave-d'Ornon (gaskonsko Vilanava d'Ornon) je južno predmestje Bordeauxa in občina v jugozahodnem francoskem departmaju Gironde regije Akvitanije.
Novo!!: Bordeaux in Villenave-d'Ornon · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Bordeaux in Vizigoti · Poglej več »
Vuhan
Vuhan (pinjin: Wuhan) je glavno mesto province Hubej v Ljudski republiki Kitajski in s približno 11 milijoni prebivalcev (po podatkih iz leta 2018) največje mesto v Osrednji Kitajski.
Novo!!: Bordeaux in Vuhan · Poglej več »
Zveza za ljudsko gibanje
Zveza za ljudsko gibanje (Union pour un Mouvement Populaire, UMP) je desno-sredinska politična stranka, ena od dveh glavnih sodobnih političnih strank v Franciji, poleg nje je to še levo-sredinska Socialistična stranka (PS).
Novo!!: Bordeaux in Zveza za ljudsko gibanje · Poglej več »
