Hitreje kot brskalnik!
30 odnosi: Arthur Harris, Balistični izstrelek, Bliskovita vojna, Boeing B-29 Superfortress, Bomba, Dolet, Elektronika, General, Jedrsko orožje, Junkers Ju 87 Stuka, Lovski bombnik, Luftwaffe (Wehrmacht), Manevrirni izstrelek, Northrop B-2, Prosto padajoča letalska bomba, Prva svetovna vojna, Računalnik, Raketa, Seznam bombnikov druge svetovne vojne, Seznam bombnikov prve svetovne vojne, Strateški bombnik, Strateg, Strmoglavec, Turbopropelerski motor, Vojaško letalo, Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike, Vpadni kot, Zaledje, Zeppelin-Staaken R.VI, Zrakoplov.
Arthur Harris
Sir Arthur Travers Harris, britanski letalski maršal, * 13. april 1892, Cheltenham, Gloucestershire, Anglija, † 5. april 1984, Henley, Oxfordshire, Anglija.
Novo!!: Bombnik in Arthur Harris · Poglej več »
Balistični izstrelek
Balistični izstrelek je vsak vojaški izstrelek, ki večji del svoje poti preleti brez možnosti večjih popravkov smeri, torej po zakonih balistike.
Novo!!: Bombnik in Balistični izstrelek · Poglej več »
Bliskovita vojna
Bliskovita vojna (nemško Blitzkrieg) je vojna, ki se zaradi napredka vojne tehnike hitro razvija na prostranem območju; nasprotje je pozicijska vojna.
Novo!!: Bombnik in Bliskovita vojna · Poglej več »
Boeing B-29 Superfortress
Boeing B-29 Superfortress, znan tudi kot »super trdnjava«, je štirimotorni strateški bombnik USAF za visoko dnevno bombardiranje, eno izmed največjih letal druge svetovne vojne in edino letalo, ki je odvrglo aktivno jedrsko orožje: 6.
Novo!!: Bombnik in Boeing B-29 Superfortress · Poglej več »
Bomba
Družina bomb JDAM Bómba je bojno sredstvo, ki svojo rušilno moč črpa iz eksploziva.
Novo!!: Bombnik in Bomba · Poglej več »
Dolet
Dolet je razdalja, ki jo lahko zrakoplov prepotuje med vzletom in pristankom.
Novo!!: Bombnik in Dolet · Poglej več »
Elektronika
Elektrónika je področje elektrotehnike, s poudarkom na električnih napravah, s katerimi krmilimo.
Novo!!: Bombnik in Elektronika · Poglej več »
General
Generál (iz - splošen) je hkrati najvišja stopnja činov in vojaški čin v Slovenski vojski.
Novo!!: Bombnik in General · Poglej več »
Jedrsko orožje
Jedrska goba nad Nagasakijem Hirošimo Dva glavna načina zasnove jedrskega orožja Jedrsko orožje je vsako orožje, ki izrablja jedrske reakcije cepitve jedra (fizije) in/ali jedrskega zlivanja (fuzije) kot poglaviten vir uničevalne sile.
Novo!!: Bombnik in Jedrsko orožje · Poglej več »
Junkers Ju 87 Stuka
Junkers Ju 87 »Stuka« (Sturzkampfflugzeug) (Štuka) je bil nemški jurišnik druge svetovne vojne.
Novo!!: Bombnik in Junkers Ju 87 Stuka · Poglej več »
Lovski bombnik
Ameriški lovski bombnik F-15E Lovski bombnik, tudi večnamenski lovec, je vrsta vojaškega letala, ki združuje lastnosti lovca prestreznika in bombnika.
Novo!!: Bombnik in Lovski bombnik · Poglej več »
Luftwaffe (Wehrmacht)
Luftwaffe (LW) je ime nemškega vojnega letalstva v času Tretjega rajha in je bil poleg armade, Heera in mornarice, Kriegsmarine sestavni del oboroženih sil, Wehrmachta.
Novo!!: Bombnik in Luftwaffe (Wehrmacht) · Poglej več »
Manevrirni izstrelek
Manevrirni izstrelek je voden izstrelek s krili in lastnim pogonskim sistemom, ki nosi bojno glavo in močno spominja na letalo.
Novo!!: Bombnik in Manevrirni izstrelek · Poglej več »
Northrop B-2
Northrop B-2 Spirit je večnamenski strateški bombnik z zmanjšano radarsko opaznostjo (»Stealth«), ki lahko nosi konvencionalno in jedrsko orožje.
Novo!!: Bombnik in Northrop B-2 · Poglej več »
Prosto padajoča letalska bomba
Ameriška prostopadajoča bomba Mk-82 (240 kg) Prosto padajoča letalska bomba je bomba, ki se jo odvrže iz letala in pada po balističnih zakonih, saj ne vsebuje sistema vodenja.
Novo!!: Bombnik in Prosto padajoča letalska bomba · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bombnik in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Računalnik
Računálnik je naprava ali sistem, ki je sposoben izvajati zaporedje operacij (algoritem).
Novo!!: Bombnik in Računalnik · Poglej več »
Raketa
Mednarodno vesoljsko postajo Raketa je leteče telo na raketni pogon, ki je neodvisen od ozračja ali druge atmosfere.
Novo!!: Bombnik in Raketa · Poglej več »
Seznam bombnikov druge svetovne vojne
Seznam najpomembnejših bombnikov druge svetovne vojne.
Novo!!: Bombnik in Seznam bombnikov druge svetovne vojne · Poglej več »
Seznam bombnikov prve svetovne vojne
Brez opisa.
Novo!!: Bombnik in Seznam bombnikov prve svetovne vojne · Poglej več »
Strateški bombnik
Eden najbolj razpoznavnih strateških bombnikov v zgodovini - Boeing B-29 Stratéški bómbnik je veliko vojaško letalo, katerega glavni namen je zračni prevoz velike količine bomb in raket nad cilje velike oddaljenosti.
Novo!!: Bombnik in Strateški bombnik · Poglej več »
Strateg
Bista neznanega grškega stratega s korintskim šlemom; rimska kopija grškega kipa iz leta okrog 400 pr. n. št. Insignije stratigósa sodobne grške armade. Strateg (grško: στρατηγός, strategos), v antični Grčiji in Bizantinskem cesarstvu vojskovodja ali general, lahko tudi vojaški guverner.
Novo!!: Bombnik in Strateg · Poglej več »
Strmoglavec
Ameriški strmoglavec SBD Dauntless s široko razprtimi zavorami, ki je pravkar odvrgel bombo Strmoglavec je tip bombnika, ki napada tako, da se spusti z višine pod velikim kotom proti tarči in odvrže bombo z nizke višine, tik pred izravnanjem leta.
Novo!!: Bombnik in Strmoglavec · Poglej več »
Turbopropelerski motor
Shema turbopropelerskega motorja Turbopropelerski motor je tip turbinskega letalskega motorja Turbina poganja propeler preko reduktorja.
Novo!!: Bombnik in Turbopropelerski motor · Poglej več »
Vojaško letalo
Vojaško letalo MiG 21 v barvah JLA Vojaško letalo je letalo, ki je oboroženo in/ali uporabljeno v vojaške, bojne namene.
Novo!!: Bombnik in Vojaško letalo · Poglej več »
Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike
Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike (angleško United States Army Air Forces; kratica USAAF; tudi Letalske sile Kopenske vojske Združenih držav Amerike) je bila vojno-letalska sila Kopenske vojske ZDA med drugo svetovno vojno.
Novo!!: Bombnik in Vojno letalstvo Kopenske vojske Združenih držav Amerike · Poglej več »
Vpadni kot
Vpádni kót je kot med vpadnim žarkom in vpadno pravokotnico.
Novo!!: Bombnik in Vpadni kot · Poglej več »
Zaledje
Izraz Zaledje ali »zemlja za nečem« (mestom, pristaniščem ali podobno) običajno uporabljamo v geografiji.
Novo!!: Bombnik in Zaledje · Poglej več »
Zeppelin-Staaken R.VI
Zeppelin-Staaken R.VI Zeppelin-Staaken R.VI je bil štirimotorni dvokrilni bombnik iz 1.
Novo!!: Bombnik in Zeppelin-Staaken R.VI · Poglej več »
Zrakoplov
Polet toplozračnega balona bratov Montgolfier novembra 1783. Mednarodne organizacije za civilno letalstvo (ICAO) Zmaj Sodobna zračna ladja Motorno propelersko letalo vleče jadralno letalo na primerno višino Helikopter med reševalno akcijo Največje potniško letalo Airbus A380 med pristankom Zrakoplòv ali zráčno plovílo je stroj, ki je v ozračju zmožen leteti.
Novo!!: Bombnik in Zrakoplov · Poglej več »
