Bizantinsko cesarstvo in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinsko cesarstvo in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)

Bizantinsko cesarstvo vs. Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški)

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva. Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 5.

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Bazilij I. Makedonec in Bizantinsko cesarstvo · Bazilij I. Makedonec in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Bizantinsko cesarstvo in Drugi nicejski koncil · Drugi nicejski koncil in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Fotij I.

Fotij I. (Φώτιος, Phōtios), črkovan tudi kot Focij ali Photios, Photius ali Fotios, je bil ekumenski patriarh Konstantinopla 858−867 in 877−886.

Bizantinsko cesarstvo in Fotij I. · Fotij I. in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Hagija Sofija in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Bizantinsko cesarstvo in Jadransko morje · Jadransko morje in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Jezus Kristus

Jezus Kristus (v stari slovenski ljudski različici Jezuš Kristuš, iz in (v pomenu Maziljeni), tudi Jezus iz Nazareta ali Jezus Nazarečan, v krščanstvu osrednja osebnost, Božji sin, odrešenik in mesija, v islamu prerok, * ok. 4 pr. n. št., Betlehem, Judeja, † leta 30 ali 33. Večina sodobnih poznavalcev antike se strinja, da je Jezus dejansko obstajal in da je bil judovski rabin iz Galileje, ki je ustno razširjal svoj nauk. Krstil ga je Janez Krstnik. Križan je bil v Jeruzalemu po ukazu rimskega prefekta Poncija Pilata. Učenjaki so osnovali več portretov zgodovinskega Jezusa, ki ga pogosto prikazujejo kot nosilca ene od naslednjih vlog: voditelj apokaliptičnega gibanja, mesija, karizmatični zdravilec, čudodelec, modrec in filozof ali družbeni reformator, ki se je zavzemal za enakost vseh ljudi. Primerjali so novozavezne zapise z nekrščanskimi zgodovinskimi zapisi, da bi sestavili kronologijo Jezusovega življenja. Najširše uporabljena koledarska doba, v kateri je trenutno leto (okrajšano kot Anno Domini (n. št.), temelji na srednjeveški oceni leta Jezusovega rojstva. Kristjani verujejo, da je Jezus v svetu edinstvenega pomena. Krščanska doktrina vključuje tudi verovanje, da je bil Jezus spočet od Svetega Duha, rojen Devici, da je delal čudeže, ustanovil krščansko Cerkev, umrl na križu kot daritev v spravo za grehe, vstal od mrtvih in šel v nebesa, od koder se bo vrnil ob koncu časov. Velik del krščanstva časti Jezusa kot utelešenega Božjega sina, drugo od treh oseb Svete Trojice. Nekaj krščanskih skupnosti zavrača trinitaričnost, deloma ali v celoti, kot neskripturalno. Islam Jezusa (navadno prečrkovanega kot Isa) dojema kot pomembnega preroka in mesijo. Za muslimane je Jezus prinašalec prerok in sporočevalec ter otrok deviškega rojstva, vendar ne božjega, niti ni umrl zaradi križanja. Judje zavračajo verovanje, da je Jezus pričakovani Mesija, saj ni izpolnil mesijanskih prerokb iz Tanaka.

Bizantinsko cesarstvo in Jezus Kristus · Jezus Kristus in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Bizantinsko cesarstvo in Konstantinopel · Konstantinopel in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Papež Nikolaj I.

Nikolaj I., tudi Nikolaj Veliki, papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 810 Rim (Papeška država, Frankovsko kraljestvo); † 13. november 867 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Bizantinsko cesarstvo in Papež Nikolaj I. · Papež Nikolaj I. in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Patriarh

Patriarh (grško.

Bizantinsko cesarstvo in Patriarh · Patriarh in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Seznam bizantinskih cesarjev · Seznam bizantinskih cesarjev in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »

Velika shizma

Vélika shízma ali vzhódni razkòl označuje razkol, ki je razdelil krščanski svet na rimskokatoliški in pravoslavni del.

Bizantinsko cesarstvo in Velika shizma · Velika shizma in Četrti koncil v Konstantinoplu (rimskokatoliški) · Poglej več »